Ali veste, da vsakič, ko se odpravite v gozd ali peljete psa na sprehod na bližnji travnik, tvegate? Tvegate, da zbolite za boleznijo, ki vam lahko pusti trajne posledice na centralnem živčnem sistemu. Ali veste, da je ta bolezen lahko za vas tudi usodna? In nenazadnje, ali veste, da obstaja učinkovito in varno cepivo proti tej bolezni?
V času, ko imajo ljudje odklonilen odnos do neobveznega, dopolnilnega cepljenja, bi marsikdo pomislil, da gre za še eno reklamno akcijo: gremo se vsi cepit! Vendar v resnici ni tako; preberite dejstva.
Okuženi klopi vrste Ixodes ricinus, ki so značilni predvsem za travnike srednje in vzhodne Evrope, prenašajo virus klopnega meningoencefalitisa (virus KME). Virus povzroča bolezen klopni meningoencefalitis (KME), to je bolezen možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Je najnevarnejša bolezen, ki je posledica ugriza klopa.
Skoraj tretjina klopov okuženih z virusom KME
Seveda niso vsi klopi okuženi z virusom KME, je pa njihova prekuženost na nekaterih območjih zelo visoka (do 30 %). Klope lahko najdemo do višine 1800 metrov, okužene z virusom KME pa do višine 1300 metrov. Za klope optimalni pogoji so do višine 600 metrov. Področja, kjer se bolezen stalno pojavlja, so v Sloveniji omejena na gorenjsko, štajersko, koroško in ljubljansko regijo.
Znotraj teh področij so posamezna območja, kjer je verjetnost, da bo prišlo do okužbe, večja. To sta predvsem Ljubljanska in Celjska kotlina. Klopi živijo na tleh, in medtem ko iščejo toplokrvnega gostitelja, le redko priplezajo višje od 70 centimetrov. Ljudje smo naključni gostitelji klopov. Njihovi najpogostejši gostitelji so mali gozdni glodavci, v katerih se virus razmnožuje in kroži med generacijami klopov. Tako je poskrbljeno za stalno prisotnost virusa v določenem okolju. Klopi so razširjeni na zaraščenih, slabo obdelanih površinah, kjer imajo dobre pogoje za širjenje, vendar pa zato njihova prisotnost na domačem vrtu ni izključena. Aktivnost klopov se meseca novembra oz. decembra ustavi, ko prst doseže temperaturo 0 °C, in se zopet začne marca oz. aprila, ko temperatura prsti naraste na 5–7 °C. Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo aktivnost klopov.
Kot zanimivost še to: pika klopa ne čutimo, saj njegova slina vsebuje anestetik, ki med ugrizom omrtviči območje okoli ugriza. Hkrati klopova slina prepreči strjevanje krvi, kar onemogoča zabrazgotinjenje mesta ugriza, omogoča pa neovirano sesanje krvi.
Posledice so lahko usodne
Za prvi odmerek cepiva je najprimernejši januar. Drugi odmerek sledi mesec po prvem odmerku. Tako zagotovimo dobro (približno 92%) zaščito pred okužbo, še preden se začne sezona aktivnosti klopov. Popolno, 100% zaščito pa dosežemo s tretjim odmerkom cepiva, ki sledi 9–12 mesecev po drugem odmerku.
Inkubacijska doba (čas od okužbe do prvih simptomov) traja v večini primerov od 7–14 dni (maksimalen razpon je 2–28 dni). Sledi prva faza, ki v povprečju traja od 2–4 dni (maksimalen razpon je 1–8 dni). Za njo so značilni gripi podobni simptomi: povišana telesna temperatura (nad 38 °C), utrujenost, glavobol, slabost, srbečica, bolečine v žrelu in prebavne motnje. Prvi fazi sledi vmesni interval brez simptomov, ki traja v povprečju 8 dni (maksimalen razpon je 1–20 dni). Pri 30 % okuženih pride nato do druge faze bolezni, za katero je značilna udeleženost centralnega živčnega sistema. Klinično se ta faza kaže v eni od treh oblik. Prva in najpogostejša oblika je meningitis (vnetje možganskih ovojnic), za katerega so značilni glavobol, vročina, slabost, otrdelost vratu, bolnike moti svetloba. Oboleli praviloma okrevajo brez posledic, smrtne nevarnosti ponavadi ni. Druga, prav tako pogosta oblika, je meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva), za katerega je poleg prej opisanih težav značilno še tresenje prstov rok in jezika, motnje mišljenja, razne motnje zavesti, lahko celo koma. Umre okoli 2 % bolnikov. Tretja, najnevarnejša, a hkrati najredkejša oblika pa je meningomielitis (vnetje možganskih ovojnic in hrbtenjače), za katerega pa so poleg težav, opisanih pri prvi obliki, značilne še ohromitve udov in/ali dihalnih mišic. Smrtnost je večja kot pri meningoencefalitisu, umre do 20 % bolnikov. Če bolezen za obolelega ni usodna, pa ga po preboleli bolezni lahko spremljajo trajne posledice, kot so glavobol, motnje mišljenja, motnje koncentracije, motnje razpoloženja, psihoze, ohromelosti.
Zakaj bi se cepili?
Ker smo prebrali prejšnji odstavek in se zavedamo posledic, ki nas lahko doletijo. Ker je to najbolj varna in edina učinkovita zaščita pred kme. Po vseh treh odmerkih cepiva je stopnja zaščite skoraj 100%. Dokaz učinkovitosti cepiva in njegove preventivne moči lahko najdemo v sosednji Avstriji. Pred letom 1981, ko so začeli s kampanjo o cepljenju proti kme, je imela Avstrija najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi kme v Evropi. Postopoma so Avstrijci dosegli zelo visoko, 88% precepljenost prebivalstva. Število primerov se je s 700 na leto (1981) znižalo na le še 73 na leto (v obdobju od leta 2003–2007). Za primerjavo naj povemo, da je bilo v Sloveniji, ki ima štirikrat manj prebivalcev, v enakem obdobju (2003–2007) prijavljenih 271 primerov. Pri nas je s cepljenjem zaščitena le desetina prebivalstva.
Kdaj in kje se cepimo?
Pred letom 1981, ko so začeli s kampanjo o cepljenju proti kme, je imela Avstrija najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi KME v Evropi. Postopoma so Avstrijci dosegli zelo visoko, 88% precepljenost prebivalstva. Število primerov se je s 700 na leto (1981) znižalo na le še 73 na leto (v obdobju od leta 2003–2007). Za primerjavo naj povemo, da je bilo v Sloveniji, ki ima štirikrat manj prebivalcev, v enakem obdobju (2003–2007) prijavljenih 271 primerov. Pri nas je s cepljenjem zaščitena le desetina prebivalstva.
Najprimernejši čas za prvi odmerek je januar. Drugi odmerek sledi mesec po prvem odmerku. Tako zagotovimo dobro (približno 92%) zaščito pred okužbo, še preden se začne sezona aktivnosti klopov. Popolno, 100% zaščito pa dosežemo s tretjim odmerkom cepiva, ki sledi 9–12 mesecev po drugem odmerku. Temu sledijo poživitveni odmerki, prvi po 3 letih, kasneje pa na vsakih 5 let. Cepimo se lahko v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo ter v nekaterih zdravstvenih ustanovah. En odmerek stane od 30 do 35 evrov, za popolno zaščito torej potrebujemo od 90 do 105 evrov v obdobju enega leta. Cepljenje ni poceni, je pa investicija v zdravje vsekakor najboljša naložba.
Kako se zaščititi pred klopi, če niste cepljeni?
Poleg tega da se skušamo izogibati klopom v skladu z besedilom pod prvim naslovom, je pred odhodom v gozd dobro upoštevati nekatere osnovne preventivne nasvete. Oblečemo se v čim bolj svetla oblačila (lažje opazimo klopa) in z njimi pokrijemo čim več kože. Uporabimo sredstva, ki odganjajo klope, po prihodu domov pa se obvezno skrbno pregledamo. Če pa klopa vseeno najdemo prisesanega na kožo, ukrepamo po sledečih korakih. Uporabimo dobro pinceto, da lahko klopa primemo čim bližje koži in ga nato odločno potegnemo iz kože. Sledi umivanje kože s toplo vodo in milom. Ko klopa odstranimo, ga vržemo v koš za odpadke. Pomembno je, da za odstranjevanje klopa ne uporabljamo nobenih krem, mazil, olja, topil ali česarkoli podobnega.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 49, januar 2011.
