Sladkorna bolezen je kronična napredujoča bolezen, ki traja do konca življenja. Njena pojavnost zaradi življenjskega sloga porašča tako v razvitem svetu kot tudi v deželah v razvoju. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2010 na svetu 285 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2), ki predstavlja kar 90 % vseh primerov sladkorne bolezni. V Evropi ima to bolezen od 10 do 15 milijonov ljudi, to število pa naj bi do leta 2025 naraslo na 60 milijonov.
SB2 je oblika sladkorne bolezni, ki se pojavi v starejšem življenjskem obdobju. V zadnjih letih smo povečano pojavnost zasledili tudi pri mlajših ljudeh in celo otrocih. Dejavniki tveganja za nastanek SB2 so poleg starosti in družinske nagnjenosti predvsem debelost ter nezdrav način življenja z neredno fizično vadbo in nezdravo prehrano. Bolezen se razvija več let in postane očitna, ko bolnik dobi simptome zaradi močno povišanih vrednosti krvnega sladkorja. Takrat se pojavi povečan občutek žeje, poveča se količina urina, bolnik nenamerno hujša. To so akutni zapleti sladkorne bolezni.
Za ohranjanje zdravja je pomembno, da ugotovimo povišan krvni sladkor še pred nastankom akutnih zapletov, saj čim bolj zgodnje zdravljenje vodi v daljše in bolj kakovostno življenje bolnikov. S tega vidika so pri bolnikih s povečanim tveganjem za razvoj SB2 pomembni redni pregledi pri zdravniku in občasne kontrole krvnega sladkorja, saj je znano, da ima več kot polovica bolnikov ob postavitvi diagnoze že vsaj en kronični zaplet.
Pri dolgotrajni bolezni se zaradi povišanega krvnega sladkorja pojavijo trajne okvare malih žil ledvic in oči ter velikih žil v obliki ateroskleroze drugih tkiv ali organskih sistemov.
Manj hospitalizacij, a več zapletov
Raziskave so potrdile, da imajo bolniki s SB2 enako tveganje za razvoj miokardnega infarkta kot osebe, ki so ta infarkt že utrpele. Zato celotno populacijo bolnikov s SB2 opredeljujemo kot visoko ogroženo za razvoj srčno-žilnih bolezni
Za zdaj lahko zdravniki ob dobrem sodelovanju bolnika zdravijo in omejujejo zaplete sladkorne bolezni, ozdraviti pa je ni mogoče. Z napredkom medicine je nadzor nad akutnimi zapleti že tolikšen, da se število hospitalizacij iz leta v leto manjša, medtem ko število kroničnih zapletov, tudi zaradi daljše življenjske dobe bolnikov s sladkorno boleznijo, narašča. Danes bolniki ne umirajo več zaradi akutnih zapletov, temveč zaradi poznih zapletov na različnih organskih sistemih, najpogosteje zaradi srčno- žilnih bolezni. Bolniki s SB2 tako živijo v povprečju 13 let manj kot ljudje brez sladkorne bolezni in imajo kar 20 let manj kakovostnega življenja.
Dejavniki tveganja se množijo, ne seštevajo
Značilnost sladkorne bolezni je povišan krvni sladkor, na podlagi katerega tudi postavimo diagnozo. Pri bolnikih s SB2 pa so v sklopu širše klinične slike prisotni še drugi bolezenski znaki, ki jih opredelimo kot metabolni sindrom. Velika večina bolnikov ima ob povišanem krvnem sladkorju tudi povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in prekomerno telesno težo. Povišan krvni sladkor je krivec za akutne zaplete in kronične zaplete na malih žilah oči in ledvic.
Povišan krvni sladkor v povezavi s povišanim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi, debelostjo in kajenjem poveča tveganje za kronične aterosklerotične zaplete na velikih žilah različnih organov. Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni se pri takem bolniku ne seštevajo, ampak celo množijo.
Povišan krvni sladkor v povezavi s povišanim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi, debelostjo in kajenjem pa poveča tveganje za kronične aterosklerotične zaplete na velikih žilah različnih organov. Vse to so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki se pri bolniku ne seštevajo, ampak celo množijo. Bolnik z metabolnim sindromom in SB2 je zato od 3- do 5-krat bolj ogrožen za razvoj miokardnega infarkta, možganske kapi in aterosklerotične periferne žilne bolezni. Njegova bolezen učinkuje na velike žile kot 15 let življenja, saj prinaša enako tveganje za srčno- žilne bolezni kot pri 15 let starejši osebi brez sladkorne bolezni. Raziskave so potrdile, da imajo bolniki s SB2 enako tveganje za razvoj miokardnega infarkta kot osebe, ki so ta infarkt že utrpele. Zato celotno populacijo bolnikov s SB2 opredeljujemo kot visoko ogroženo za razvoj srčno-žilnih bolezni, in sicer z namenom čim boljše zaščite posameznega bolnika.
Zdravila so skrajni ukrep
Čim bolj zgodnje zdravljenje vodi v daljše in bolj kakovostno življenje bolnikov. Redni pregledi pri zdravniku in občasne kontrole krvnega sladkorja so zato nujni, saj ima več kot polovica bolnikov ob postavitvi diagnoze že vsaj en kronični zaplet.
Slovenske smernice za klinično obravnavo SB2 pri odraslih osebah iz leta 2011 vsebujejo priporočila za odkrivanje in zdravljenje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Pri vsakem bolniku s SB2 ob postavitvi diagnoze in nato enkrat letno odkrivamo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo: debelost, zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, kajenje. Vse dejavnike tveganja sprva zdravimo z nefarmakološkimi ukrepi, saj jih želimo s strukturirano zdravstveno vzgojo in terapevtsko spremembo življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno aktivnost, zdravo prehrano in znižanje telesne teže, čim bolj obvladovati. Če ti ukrepi niso uspešni, predpišemo zdravila.
S celostnim zdravljenjem do daljšega življenja
Vse dejavnike tveganja sprva zdravimo z nefarmakološkimi ukrepi, saj jih želimo s strukturirano zdravstveno vzgojo in terapevtsko spremembo življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno aktivnost, zdravo prehrano in znižanje telesne teže, čim bolj obvladovati. Če ti ukrepi niso uspešni, predpišemo zdravila.
Ciljne vrednosti posameznih dejavnikov tveganja so individualizirane, kar pomeni, da si postavimo cilje zdravljenja glede na pridružene bolezni, starost bolnika in njegove psihofizične zmožnosti. Pri dobro vodenemu bolniku s SB2 ob vsakem pregledu odkrivamo dejavnike tveganja in jih tudi zdravimo. Ob zdravilih za nižanje krvnega sladkorja ima tako bolnik pogosto predpisana še zdravila za nižanje krvnega tlaka, nižanje maščob v krvi in Aspirin, ki kot dokazano zdravilo za nižanje tveganja za srčno- žilne bolezni učinkuje prek svojega vpliva na strjevanje krvi. Pri tem spodbujamo tudi opustitev kajenja in nižanje telesne teže pri prekomerno prehranjenih bolnikih. Številne raziskave so dokazale učinek hkratnega obvladovanja dejavnikov tveganja, kar pomeni, da lahko z intenzivnim celostnim zdravljenjem bolniku s SB2 podaljšamo življenje.
Cilji zdravljenja sladkorne bolezni so odprava simptomov in znakov sladkorne bolezni, preprečevanje akutnih zapletov, preprečevanje nastanka in napredovanja kroničnih zapletov, izboljšanje kakovosti življenja ter zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti. Pomembno je, da sladkorno bolezen odkrijemo že v zgodnjem obdobju, in da ob zdravljenju povišanega krvnega sladkorja zdravimo še druge dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na povečano smrtnost bolnikov.
Avtor je prispevek napisal na željo podjetja AstraZeneca UK Ltd, podružnice v Sloveniji, od katere je tudi prejel avtorski honorar (MAT135/15).
