Bolečine pri požiranju, neprijetno praskanje, skelenje in pekoč občutek v žrelu, hripav glas … Zveni znano? Tako kot s kašljem, o katerem smo pisali v prejšnji številki, se tudi z bolečinami v žrelu skoraj vsi spopademo vsaj enkrat v hladnem obdobju leta. Sicer nas ta nadloga lahko doleti v vseh letnih časih, pozimi pa je še posebej pogosta.
Žrelo in grlo sta namreč dve različni anatomski strukturi. Žrelo leži takoj za jezikom in je stičišče prebavne in dihalne poti, grlo pa leži nekoliko niže in je organ za proizvajanje glasu.
Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Povzročitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad in gripo. Pri virusnem vnetju žrela sta poleg pekočih bolečin navzoča še občutek suhe sluznice in boleče požiranje. V ogledalu lahko vidimo rdečino ustnega dela žrela, uvule (jezička), mandlji so lahko otekli. Bakterijska je le vsaka deseta okužba, zato zdravljenje z antibiotiki večinoma ni potrebno. Najpogostejši bakterijski povzročitelji vnetja žrela so streptokoki. Pri bakterijskem vnetju žrela so težave mnogo hujše. Hudo nas boli pri požiranju, sluznica žrela je zelo pordela, mandlji so povečani, rdeče obarvani, največkrat so delno ali povsem prekriti z rumenkastimi, zelenkastimi ali belkastimi oblogami. Ali je vnetje virusno ali bakterijsko, ni mogoče vedno ugotoviti, zato takrat zdravnik napoti bolnika na mikrobiološke preiskave in pregled krvi.
Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Povzročitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad in gripo.
Ko nas »boli grlo«, najprej pomislimo na angino in hitimo k zdravniku po antibiotike. Vendar ni vsaka bolečina v grlu že angina. Kot smo že zapisali, gre pri vnetju žrelne sluznice največkrat za reakcijo na okužbo z virusi in tudi za odziv na vlažen in hladen zrak. Antibiotiki nam tukaj prav nič ne pomagajo, veliko ljudi pa jih kljub temu jemlje. Učinka ni, saj antibiotiki delujejo le na bakterije. Lahko se pojavi tudi alergija na izbrani antibiotik ali pa se poruši naravna ustna flora. Zato lahko pride tudi do superinfekcije. To pomeni, da se nam na sluznicah ust in nosu razmnožijo glivice, ki povzročijo še hujše vnetje, bolečine, hripavost in podobne nadloge. Takšno vnetje moramo potem zdraviti z antimikotiki, ki niso povsem nedolžna zdravila, zdravljenje pa je lahko zelo dolgotrajno.
Vnetje žrela je najpogosteje začetek navadnega prehlada; zaznavamo ga kot pekoč občutek, praskanje v žrelu ali kot boleče požiranje. Te simptome lahko spremljajo kihanje in kašljanje, curljanje iz nosu, zmerno zvišana telesna temperatura in splošna utrujenost. Zdravljenje je usmerjeno predvsem na lajšanje težav, saj ni zdravil, ki bi delovala na viruse.
V lekarnah je na voljo veliko zdravil brez recepta, ki vsebujejo več učinkovin. Najpogostejša kombinacija so antiseptiki in lokalni anestetiki. Ta zdravila lajšajo simptome, omilijo bolečino (lokalni anestetiki) in delujejo antiseptično. Usta in žrelo razkužimo z antiseptiki. To so heksetidin, cetrimonijev bromid, benzalkonijev klorid, klorheksidin, jod, vodikov peroksid. Antiseptiki razkužijo usta in žrelo, saj preprečujejo razvoj mikroorganizmov. V primernih koncentracijah delujejo lokalno na sluznici ust in žrela in ne prehajajo v kri. Lidokain in benzokain sta lokalna anestetika, ki lajšata bolečine. Naštete učinkovine so v različnih farmacevtskih oblikah, kot so ustne vode, pršila in pastile. Tudi pri jemanju teh zdravil se skrbno držite priloženih navodil!
V lekarnah je na voljo tudi veliko pripravkov iz zdravilnih rastlin, ki imajo antiseptične in protivnetne učinke. To so največkrat islandski lišaj, porova meta, žajbelj in evkaliptus. Iz posušenih rastlin (kamilice, žajblja ali sleza) si pripravimo čaj, ki ga lahko pijemo ali grgramo.
Pri vnetem žrelu je zaradi bolečin priporočljivo jesti mehkejšo mlačno hrano, izogibajmo se močnim začimbam in kajenju. Če imamo tudi povišano telesno temperaturo, moramo počivati, ne pozabimo pa niti na nadomeščanje izgubljene tekočine in dovolj vitaminov.
Če imamo zelo povišano telesno temperaturo, če vnetje žrela traja več kot teden dni, hripavost pa več kot tri tedne, če se okužba ponavlja, če težko požiramo in nam zdravila za samozdravljenje ne pomagajo, moramo obiskati zdravnika.
Lajšanje simptomov prehlada in gripe
Vneto grlo je lahko le eden od simptomov prehlada in gripe. Blažimo ga z antiseptiki in lokalnimi anestetiki. Pri prehladu ali gripi pa uporabljamo tudi antipiretike, analgetike, antitusike, ekspektoranse, dekongestive in še kaj.
O antitusikih in ekspektoransih smo v članku Ali tudi vas utruja kašelj pisali že v prejšnji številki revije Naša lekarna.
Pri prehladu smo pogosto tudi nahodni. Za lajšanje nahoda uporabljamo dekongestive, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in zavirajo nastajanje sluzi. Največkrat so v obliki kapljic ali pršila za nos. Med dekongestive spadajo učinkovine oksimetazolin, nafazolin, efedrin, v lekarnah pa so na voljo brez recepta. Če nahod zdravimo, zmanjšamo nevarnost nastanka zapletov, kot so: vnetje obnosnih votlin (sinusitis) in vnetje srednjega ušesa, ki lahko nastaneta kot posledica oteklosti nosne sluznice, ali bronhitis, ki je posledica razširitve bolezni na spodnja dihala.
Analgetiki in antipiretiki so zdravila proti bolečinam in povišani telesni temperaturi. Največkrat se uporabljata paracetamol (lekadol) in acetilsalicilna kislina (aspirin).
Za lajšanje simptomov prehlada in gripe je na voljo veliko zdravil, ki vsebujejo eno ali več zdravilnih učinkovin v različnih kombinacijah. V tej poplavi možnosti je najbolje, da se posvetujte s svojim farmacevtom v lekarni in skupaj izberete zdravilo, ki je za vas najprimernejše.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 19, februar 2008.
