S soncem obsijano zasneženo pobočje, svež, hladen zrak na obrazu in potem ... užitka poln spust po smučišču. Marsikateri smučar bi se strinjal, da ni lepšega občutka. Vendar ne glede na to, kako prijeten je božajoč občutek sončnih žarkov med smučanjem, se moramo zavedati tudi njihovih nevarnosti. Belo pobočje, na katerem se zadržujemo večino dneva, namreč deluje kot veliko zrcalo, ki s svoje površine odbija veliko količino sončnih žarkov. Tako smo na snegu kljub temu, da nas morda zebe, precej izpostavljeni nevarnostim sonca.
Zakaj so sončni žarki nevarni?
Negativne posledice čezmernega izpostavljanja sončnemu sevanju razdelimo glede na to, kateri spekter sevanja jih povzroča.
Sončna svetloba je namreč skupek več sevanj, predvsem sta za nas nevarna spektra UVA in UVB, ki ju tudi vsi najbolje poznamo. UVB-sevanje ima nižjo energijo, rečemo lahko tudi krajši domet in prodre le v vrhnje plasti kože. Prva posledica UVB-žarčenja na koži so kožne opekline. V blažjem primeru koža postane rdečkasta, v hujših primerih pa gre lahko tudi za hude opekline, ki jih je treba zdravniško zdraviti. Sončna opeklina je pravzaprav sama po sebi signal, neke vrste alarm, ki nas opozori, naj se ultravijoličnemu sevanju izognemo. Po drugi strani pa so tu tudi UVA-žarki, ki pa so glavni krivec za kožne bolezni, med njimi tudi melanom (kožni rak), saj prodirajo v globlje, zarodne plasti kože. Povzročajo napake pri tvorbi novonastajajoče kože, pride lahko do mutageneze (s tem povezanega nastanka kožnega raka), koža izgubi svojo obrambno sposobnost, saj UV-sevanje v njej povzroči verižne reakcije, v katerih sodelujejo prosti radikali – to so zelo reaktivne molekule, ki imajo glavno vlogo pri nastanku številnih bolezni, pa tudi pri staranju. Vemo, da se koža, ki je bila prekomerno izpostavljena sončnemu sevanju (to velja skozi celotno življenjsko obdobje!), stara pospešeno, prej izgubi svoj tonus, čvrstost, na njej se veliko prej pojavijo globlje kožne gube, pigmentni madeži, koža sama po sebi pa dobi usnjen videz, na otip je groba in hrapava.
Nadenimo si kapo in očala ter zaščitimo obraz
Standardne smernice glede izogibanja sončnim žarkom v času njihove največje invazivnosti so pri smučanju praktično neizvedljive, saj se večji del dneva (ko je sonce najvišje na nebu) zadržujemo ravno na smučišču. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo nevarnosti. Temperatura zraka nima nobene povezave z verjetnostjo nastanka sončnih opeklin. Višja nadmorska višina, vpadni kot sončnih žarkov in snežna podlaga so faktorji, ki pogojujejo njihov nastanek.
Sonce je pozimi v visokogorju še posebej nevarno - iz dveh razlogov. Zemljina atmosfera deluje kot filter, ki absorbira sončne žarke. Gostota atmosfere pada z dviganjem, z dviganjem pa se krajša tudi pot svetlobe skozi atmosfero. Na večjih nadmorskih višinah je učinek sončnih žarkov močnejši. Drugi dejavnik, ki povečuje vpliv sončnih žarkov, pa je snežna odeja, ki deluje kot zrcalo in odbija velik del žarkov, ki padejo na površino.
Kaj torej lahko naredimo, da se izognemo nevarnosti? Ključnega pomena je – tako kot pri sončenju – zaščita. Sprva govorimo o mehanski zaščiti izpostavljenih delov telesa (tudi ko ne smučamo, a se zadržujemo na soncu, je nujna uporaba pokrival, očal), potrebna je pa tudi uporaba sredstev z uv-zaščito, s katerimi vedno, še preden se odpravimo na sneg, zaščitimo dele telesa, na katere bodo sončni žarki sijali neposredno (tj. koža na obrazu, še posebej nos!).
Zavedati se moramo tudi, da neposredni sončni žarki niso edini, ki pridejo do naše kože. Tudi če je oblačno, namreč sončni žarki prodirajo skozi oblake, se prav tako odbijajo od površine in povzročajo učinke na naši koži. Tako naj zaščita s sredstvi, ki vsebujejo uv-filtre, postane navada tudi pozimi na smučišču, tako kot je poleti na morju.
Kako izbrati pravi izdelek za zaščito?
Izdelki za zaščito pred sončnim sevanjem vsebujejo uvfiltre. To so predvsem organske kemične snovi, ki so zaradi svoje strukture sposobne absorbirati uv-žarke različnih valovnih dolžin. Za optimalno zaščito je treba te filtre med sabo kombinirati.
Anorganski filtri (pogosto jim rečemo tudi mehanski filtri) pa uv-sevanje odbijajo. Med anorganskimi filtri se v izdelkih na tržišču najpogosteje uporabljata cinkov oksid in titanov dioksid. To so pravzaprav praškasti delci in ta filtra (zaradi velikosti delcev) ne prehajata v kožo, ampak na njej ustvarita zaščitno plast, ki potem kot ogledalo odbija sončne žarke od kože. Pomanjkljivost anorganskih filtrov je, da na koži po nanosu puščajo belo sled. So pa to varni in učinkoviti pripravki, ki se uporabljajo zlasti v otroški kozmetiki za sončenje, pri odraslih pa so (ravno zaradi bele sledi) manj priljubljeni.
Poleg ustreznega zaščitnega pripravka ne pozabite na sončna očala, prav pa pridejo tudi pokrivala s senčniki.
Organski filtri (rečemo jim tudi kemični filtri) pa – za razliko od anorganskih – prehajajo v kožno povrhnjico, vpijejo uv-sevanje in ga pretvorijo v neškodljivo toploto. S tem blokirajo prehod UV-sevanja v globlje kožne plasti.
Če povzamemo, torej mehanski filtri ščitijo zlasti pred UVB-, kemični pa pred IVA-žarčenjem.
Učinkovitost varovalnega pripravka za sončenje določimo z vrednostjo SPF (sun protection factor). Na primer SPF 8 pomeni, da smo z uporabo takega izdelka lahko na soncu 8-krat dlje, preden na koži opazimo opeklino, kot bi lahko bili brez uporabe varovalnega pripravka.
SPF-vrednost se nanaša na zaščitno sposobnost celotnega pripravka za sončenje in je torej kazalec UVA- in UVA-zaščite. Vrednost SPF je enaka vrednosti UVB-zaščite, nujno pa je, da je na varovalnem pripravku za sončenje standardizirani žig (okrogel, z napisom UVA), ki označuje, da 1/3 vrednosti SPF predstavlja tudi UVA-zaščita.
Ko kupujemo varovalne pripravke za zaščito pred vplivom sončnih žarkov na snegu, je prav, da se odločimo za kvaliteten in učinkovit izdelek, ki bo izpolnil naša pričakovanja in svoj namen. O primernosti izdelka se posvetujmo z za to usposobljenim strokovnim delavcem, ki nam bo glede na naše potrebe znal svetovati po svojih najboljših močeh.
Pred nakupom izdelkov za zaščito pred soncem se posvetujmo z usposobljenim strokovnim delavcem. Koža na obrazu nam bo hvaležna, čeprav bodo rezultati kakovostne nege opazni šele čez čas.
Zavedajmo se, da je pri izbiri ustrezne zaščite še kako pomembno dejstvo, da bomo soncu izpostavljeni v visokogorju. Zaradi višine in snežne podlage je nevarnost sončnega sevanja večja, in zato naj bo tudi zaščita, ki jo bomo uporabili, večja. Vedno izberemo višji faktor, kot bi ga npr. pri sončenju ob morju. Zaščitimo celoten obraz in druge izpostavljene dele telesa. Praktično je imeti s sabo na smučišču izdelek v obliki stika, ki je dovolj majhen za vsak žep in ga lahko uporabimo kadarkoli čez dan, da obnovimo zaščito. Nikar ne pozabimo na ustnice, ki so zelo občutljiv del našega obraza, tudi njih ščitimo pred soncem. Z zavedanjem o pretečih nevarnostih in z uporabo ustrezne zaščite lahko zagotovimo, da bomo čas na smučišču preživeli kar se da lepo in brez večjih ali trajnih posledic na koži. In tako bo užitek tistega prvega spusta vsakič znova doživet.
