Prvi pomladni sončni žarki so znanilci prihajajočih toplih dni. Njihovo nežno božanje po koži v nas vzbuja prijetne občutke, vendar moramo vedeti, da so prav ti žarki za našo kožo tudi najbolj nevarni. Po dolgotrajnem skrivanju pod sloji oblačil se je namreč koža kar precej odvadila tega svojega spremljevalca.
Naravni kožni pigment – melanin
Koža je zaradi svoje zapletene zgradbe in pomembnih funkcij, ki jih vrši, hkrati pa kot organ, ki ščiti naše telo pred zunanjimi vplivi, ena najbolj proučevanih struktur v našem telesu. V neposrednem stiku z zunanjostjo je kožna povrhnjica, to je najbolj zunanji sloj kože.
Ene izmed celic v tem sloju so melanociti. Gre za celice, ki proizvajajo kožni pigment – melanin, ki daje koži barvo. Melanociti so v globljih plasteh kožne povrhnjice in so po različnih predelih telesa tudi različno razporejeni.
Melanin je pravzaprav skupek različnih pigmentov. Za naše telo je pomembna predvsem njegova zaščitna vloga – varuje nas namreč pred škodljivimi učinki svetlobe. Povečana tvorba melanina (npr. med sončenjem) je pravzaprav način, kako se naša koža poskuša zaščititi pred škodljivim ultravijoličnim (UV) sevanjem. Melanin deluje podobno kot nekateri UV-filtri, torej absorbira vse valovne dolžine svetlobe. To je razlog, da je temneje obarvana koža manj nagnjena k sončnim opeklinam ob (pretiranem) izpostavljanju sončnemu sevanju, in prav zato je nevarnost sončnih opeklin s prvimi pomladnimi žarki sonca zaradi neustrezno spodbujene lastne kožne zaščite zelo velika.
Z leti lahko na koži opazimo vse večjo pojavnost pigmentnih madežev. Nekateri od njih nastajajo pod vplivom sončevega uv-sevanja poleti, drugi pa pozimi, na predelih telesa, ki so varno skriti pred soncem. Večinoma so pigmentacije posledica t. i. fotostaranja kože.
Melanin nastaja v procesu encimske oksidacije iz aminokisline tirozin. Njegova sinteza poteka v štirih stopnjah, v njej pa ključno vlogo igra encim tirozinaza. Ta razgrajuje tirozin, eden od produktov pri razpadu molekule pa je ravno melanin.
Proces tvorbe melanina v koži imenujemo melanogeneza in je odvisen od številnih dejavnikov.
Pojav kožnih pigmentacij
Z leti lahko na koži opazimo vse večjo pojavnost pigmentnih madežev. Nekateri od njih nastajajo pod vplivom sončevega uv-sevanja poleti, spet drugi nastajajo pozimi, na predelih telesa, ki so varno skriti pred soncem. Večinoma so pigmentacije posledica t. i. fotostaranja kože. S prekomernim izpostavljanjem kože sončnemu žarčenju v njenih predelih nastajajo trajne poškodbe. Te so lahko vidne takoj (najpogosteje opazimo sončne opekline na predelih kože, ki niso bili ustrezno zaščiteni pred soncem) ali pa šele čez nekaj časa – obdobje se lahko meri v mesecih ali celo letih. 
Povzamemo lahko, da kar smo počeli s svojo kožo v preteklosti, se bo na njej poznalo v prihodnosti. Sicer pa na povečano pojavnost kožnih pigmentacij poleg uv-sevanja vplivajo tudi hormonske spremembe v različnih življenjskih obdobjih (jemanje kontracepcijskih tabletk, nosečnost, menopavza).
Pojavu pigmentnih madežev na telesu se je nemogoče izogniti. Najsi govorimo o drobnih pegah ali večjih madežih, pomembno je, da spremembe na koži opazujemo, spremljamo in da smo seznanjeni z alarmantnimi dejavniki, zaradi katerih je treba obiskati zdravnika. Prekomerna izpostavljenost uv-žarkom namreč vpliva na pojav hude kožne bolezni – kožnega raka ali melanoma. Pravzaprav gre za maligni tumor melanocitov in lahko v končnem stadiju vodi tudi v smrt. Govorimo o resnem zdravstvenem stanju, ki pa ga je s pravilno in predvsem dovolj hitro diagnozo možno tudi pozdraviti. Koža, ki je bila večkrat izpostavljena uv-sevanju sonca (tudi UV-sevanju solarijev), koža na še posebej izpostavljenih delih telesa (nos, uhlji, ramena, hrbet, dekolte) ali koža, ki je bila večkrat hudo opečena zaradi uv-sevanja, je še posebej ogrožena zaradi možnosti pojava kožnega raka. Ta se lahko razvije iz že obstoječih pigmentnih madežev ali pa nastane povsem na novo.
Kateri so tisti znaki, na katere moramo biti pozorni in lahko namigujejo na možnost nastanka kožnega raka? Govorimo o pravilu ABCDE:
A: asimetrija – maligne kožne spremembe so navadno različnih oblik, ki pa niso pravilni krogci, ampak tvorijo povsem asimetrično oblikovane strukture.
B: border (obroba) – pri malignih tvorbah je obroba pigmentacije nepravilna ali se pigment, kot da roba ni, »razliva« na kožo okrog znamenja.
C: color (barva) – če je pigmentacija na koži kakršnekoli druge barve kot običajne rjave (najpogosteje je to črna barva) ali če je pigmentacija spremenila svojo barvo ali ima mogoče celo več barv, je to lahko znak, da gre za maligno kožno tvorbo.
Izpostavljanje sončnim žarkom brez zaščite je nevarno, zato poskrbite za primerno zaščitno sredstvo. Najboljša izbira so izdelki, ki poleg zaščite pred soncem tudi omejijo in zmanjšajo hiperpigmentacijo.
D: dimenzija – maligne kožne tvorbe spreminjajo svojo velikost. Še zlasti nevarna so manjša pigmentna znamenja, ki se v kratkem času povečajo. Velja, da premer kožnega znamenja naj ne bi bil večji od 6 mm.
E: elevation (dvignjenost) pigmentacije nad nivo kožne povrhnjice. Izbočena kožna znamenja so pogosteje diagnosticirana kot melanom in je zato potrebno, da smo nanje bolj pozorni.
Kakor hitro na koži opazimo enega ali več zgoraj opisanih dejavnikov, je treba kožno znamenje pokazati tudi zdravniku, ki bo nato ukrepal skladno z nadaljnjimi smernicami obravnave tovrstnih sprememb.
Kaj lahko naredimo?
Glede na to, da je pojav kožnega raka zaradi vse manjše ozonske zaščite pred sončevim uv-sevanjem zadnja leta v velikem porastu, je zavedanje o nevarnosti sonca prvi temelj, na katerem lahko gradimo preventivo. Izogibanje prekomernemu in neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom v času, ko so ti najbolj agresivni (med 11. in 16. uro); uporaba zaščitnih pokrival, rut ali oblačil, ki blokirajo uv-sevanje; uporaba kozmetičnih sredstev z UV-filtri, ki absorbirajo ali odbijajo UV-sevanje; redno vsaj enkrat mesečno podrobno opazovanje lastnih kožnih pigmentacij in prepoznavanje znakov, ki lahko nakazujejo, da gre za rakavo spremembo na koži, so vse načini, s katerimi lahko precej zmanjšamo tveganje za pojav melanoma.
Ob vsakem izpostavljanju soncu si nadenimo zaščitno pokrivalo in oblačila, ki blokirajo UV-sevanje. Če bomo poleg tega uporabljali kozmetična sredstva z UV-filtri, ki absorbirajo ali odbijajo UV-sevanje in redno opazovali svoje kožne pigmentacije ter spremembe na koži, bomo precej zmanjšali tveganje za pojav melanoma.
Zlasti velja poudariti tudi posebno skrb za zaščito pred negativnim vplivom uv-sevanja pri otrocih, nosečnicah ali starejših ljudeh, ki naj se neposredni sončni svetlobi zlasti poleti v čim večji meri izogibajo in zaščiti kože namenijo še posebno pozornost.
Skrb za lastno zdravje naj bi bila ena najpomembnejših človeških vrednot, zato ravnajmo s svojim telesom in seveda tudi s svojo kožo odgovorno ter premišljeno. Zaščitimo jo, ko je to potrebno, negujmo jo in bodimo preudarni z njo; navsezadnje je del nas in skrb zanjo nas spremlja skozi vse življenje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 63, maj 2012.
