Čeprav holesterol večinoma poznamo kot nekaj slabega, pa brez njega ne bi mogli živeti. Je sestavni del celičnih membran in je potreben za nastanek nekaterih pomembnih hormonov, vitamina D in žolčnih kislin. Problem nastane, kadar se ga v našem organizmu nakopiči preveč. Zvišana raven holesterola namreč povzroča aterosklerozo ali z drugimi besedami poapnenje žil, kar je ena od najpogostejših bolezni srca in ožilja. Ne pozabimo, da so bolezni srca in ožilja po nekaterih dostopnih podatkih skoraj v 40 odstotkih vseh primerov vzrok smrti v Sloveniji.
Dober in slab holesterol
Holesterol proizvaja naše telo, in sicer ta proces poteka v jetrih, del pa ga zaužijemo s hrano. Holesterol potuje iz jeter do celic po krvi in zagotavlja nemoteno delovanje organizma. Odvečni holesterol se izloča iz krvi preko jeter v črevo. Večji del se izloča v obliki žolčnih kislin, ki so nujno potrebne pri presnovi maščob v črevesju. Pretežni del izločenega holesterola v črevesju se ponovno vsrka v jetra in nato v kri.
Večina holesterola se prenaša v lipoproteinih majhne gostote (Low Density Lipoproteins ali skrajšano LDL), majhen delež pa se ga prenaša v lipoproteinih visoke gostote (High Density Lipoproteins ali skrajšano HDL). Gre za tako imenovan slab (LDL) in dober oziroma koristen (HDL) holesterol. Koristen holesterol sestavljajo lipoproteini visoke gostote, ki vsebujejo več beljakovin in manj holesterola. Ta omogoča, da gre t. i. slab holesterol, ki se kopiči v stenah žil in tkiv, v jetra in se od tam preko žolča odstrani iz organizma.
Lipoproteini majhne gostote (LDL oziroma t. i. slab holesterol) vsebujejo manj beljakovin in več holesterola. Ta holesterol se kopiči v stenah žil, kar imenujemo ateroskleroza in lahko privede do motenj v oskrbi s kisikom, ki potuje po krvi. V najslabšem primeru se nakopičeni delci v žilni steni odluščijo in s krvjo potujejo po žilnem sistemu. Če tak strdek zaide v žile manjšega premera, lahko povzroči angino pektoris, srčno, možgansko ali pljučno embolijo oziroma zastoj.
Redno spremljajmo ravni holesterola
Neustrezna raven maščob v krvi je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vsak odrasel človek bi moral poznati svojo raven maščob v krvi, saj z rednim spremljanjem ravni holesterola lahko pomembno prispevamo k zgodnjemu odkrivanju bolezni.
Vsakodnevni jedilnik naj sestavlja čim bolj pestra hrana, razporejena na tri do pet obrokov. Bistvenega pomena je zdrav zajtrk, saj le-ta vpliva na dnevni ritem prehranjevanja.
Pri zgodnjem odkrivanju nekaterih zelo razširjenih kroničnih nenalezljivih boleznih, na katere med drugim lahko kaže tudi povišana raven holesterola, imamo lahko pomembno vlogo tudi magistri farmacije v lekarnah. Gre za tako imenovane programe farmacevtske skrbi, ki smo jih slovenske lekarne povzele po modelu, ki je nastal v okviru skupnega projekta Svetovne zdravstvene organizacije in evropskega farmacevtskega združenja EuroPharm Forum. Glavni cilj programov farmacevtske skrbi je boljše obvladovanje teh bolezni na ravni družbe z aktivnim sodelovanjem magistra farmacije v lekarni pri njihovem preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju.
O maščobah v krvi
Maščobe so eden od virov energije in so nujno potrebne za pravilno delovanje telesa. So vir nepogrešljivih maščobnih kislin in so nujne pri prenosu in zagotavljanju v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K). Zaužite maščobe se v črevesju pod vplivom žolčnih soli in encimov trebušne slinavke razgradijo v maščobne kisline in glicerol, ki lahko prehajata v kri. Po krvi se maščobe prenašajo v obliki lipoproteinov, ki so sestavljeni iz maščob (holesterol in trigliceridi) ter beljakovin. Kadar je maščob v krvi preveč, govorimo o skupini presnovnih bolezni (hiperlipidemijah).
Če uživamo pretirane količine nasičenih maščob, ki se nahajajo predvsem v mesu, mesnih izdelkih, mleku, maslu in siru, se nam zveča količina holesterola v krvi. Bolj priporočljivo je uživati nenasičene maščobe, ki jih najdemo predvsem v rastlinskih oljih in ribah.
Zdrav način življenja
Raziskava Cindi je pokazala, da ima v Sloveniji kar več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. Zvišana raven trigliceridov, skupnega holesterola, holesterola LDD ali znižana raven holesterola HDL kažejo na potrebo po spremembi življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana in redno gibanje sta za naš organizem koristna ter posredno pomagata uravnavati raven maščob v krvi. Pomembna pa sta tudi z vidika znižanja prekomerne telesne teže, kar je tudi eden od ukrepov za zmanjšanje maščob v krvi.
Zdrava prehrana
Za normalno delovanje naše telo potrebuje uravnoteženo prehrano, ki vključuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Je osnova za naše zdravje, dobro počutje ter telesno in psihično zmogljivost. Nepravilno prehranjevanje in nezdrav način življenja pripomoreta k nastanku bolezni srca in ožilja, motenj v presnovi maščob, sladkorni bolezni in zvišanemu krvnemu tlaku. Danes naše prehranske navade večinoma niso ustrezne, saj je hrana pogosto energetsko preveč bogata (preveč kalorična), vsebuje preveč nasičenih maščob, sladkorja, soli in alkohola ter premalo prehranskih vlaken.
Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje maščob v krvi:
• uravnotežena prehrana z majhno količino nasičenih maščob
• doseganje in vzdrževanje normalne telesne teže
• redna telesna vadba
• opustitev kajenja
• zmanjšana poraba soli in alkohola
• izogibanje stresu
Pomemben element zdrave prehrane sta sadje in zelenjava, saj sta biološko visokovredni skupini živil z nizko energijsko gostoto. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranskih vlaknin in drugih zaščitnih snovi. Pri izbiri sadja in zelenjave naj sodelujejo tudi oči, saj je zaradi snovi v barvnih delih priporočeno kombiniranje različnih barv.
Izberimo živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov, saj je v teh poleg vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin tudi veliko prehranskih vlaknin, ki se skrivajo predvsem v lupini in kalčkih. Maščobe so pomemben element v zdravi prehrani, vendar v omejenih količinah. Izogibati se moramo nasičenim maščobam živalskega izvora, katere nadomestimo z nenasičenimi maščobami (rastlinska olja, mastne morske ribe, oreški). Meso (oz. njegove nadomestke) moramo vključiti v jedilnik zaradi vsebnosti beljakovin visoke biološke vrednosti, vitaminov, železa in ostalih mineralov. Odločimo se predvsem za puste vrste mesa in vidno maščobo odstranimo.
Mleko zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti tudi sodi med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Poleg visoke vsebnosti beljakovin z življenjsko pomembnimi esencialnimi aminokislinami je mleko bogat vir kalcija ter vitaminov A, D, E in K. Mleko pogosto v zmoti obravnavamo kot pijačo in ga uživamo kot tekočino ob rednih obrokih.
Prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano vpliva na zadrževanje vode v telesu in povišan krvni tlak, zato ne zaužijmo več kot 5 gramov soli na dan, pri tem pa upoštevajmo, da je sol že vključena tudi v pripravljenih živilih. Sladkor, tako čisti kot skriti, in alkohol sta pravi kalorični bombi brez večjih pozitivnih hranilnih učinkov. Tudi alkohol pijmo v zmernih količinah ali se mu celo odpovejmo, sol in sladkor pa omejimo, predvsem z odrekanjem dodatnemu vnosu v že pripravljeno hrano (npr. ko smo že za mizo).
V okvir zdrave prehrane sodi tudi dnevno uživanje zadostne količine tekočine. Za povprečnega odraslega je to 1,5 do 3 litre dnevno, potrebe pa se povečajo pri povečani telesni dejavnosti, večji telesni teži, vročini, suhem in vlažnem zraku, slani hrani, velikem vnosu beljakovin in pri patoloških stanjih, kot so: vročica, bruhanje, driska ipd. Tudi pri izbiri pijače velja, da naj bo ta brez dodanih sladkorjev – navadna in mineralna voda ter sadni in zeliščni čaji so prava izbira.
Zadostna telesna aktivnost
Če s hrano v telo vnesemo več energije, kot je le-to dejansko porabi, pride do pozitivne energijske bilance, pri kateri se skoraj celotna količina presežne energije, ne glede na njen izvor, na koncu shrani v obliki maščevja. Priporočena redna zmerna aerobna telesna dejavnost vključuje hojo, tek, plavanje in kolesarjenje. Telesna dejavnost, posebno hoja, je obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov; pomanjkanje telesne aktivnosti pa dokazano povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.
Priporočene ciljne vrednosti maščob:
• skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
• holesterol ldl: manj kot 3 mmol/l
• trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
• holesterol hdl: več kot 1 mmol/l
Redna aerobna telesna aktivnost je priporočena vsaj dvakrat do trikrat na teden, in sicer naj traja od 25 minut do eno uro. Za posamezno vajo ali aktivnost lahko s preprostim testom ugotovite, ali je za vas primerna: če med vadbo lahko spregovorite pet besed, ne da bi pri tem vdihnili, je vaja primerna. Če pa ne morete spregovoriti niti treh besed, ne da bi vdihnili, je vaja prenaporna.
Ustrezna težavnost vadbe je odvisna od tega, kakšna je vaša začetna telesna kondicija in pripravljenost. Tisti, ki imajo zdravstvene težave ali se že dlje časa niso ukvarjali s športom, naj se o vadbi posvetujejo z zdravnikom. Prav tako niso primerne aktivnosti z dolgotrajnimi in nenadnimi napori ter hitrimi obremenitvami (fitnes, skoki v hladno vodo itd.) Dobrodošlo pa je izvajanje sprostitvenih tehnik, kot sta na primer joga ali avtogeni treningi, saj ugodno vplivajo na psihofizično počutje ljudi.
Slovar Naše lekarne
- hiperholesterolemija: zvišan holesterol v krvi
- hiperlipidemija: zvišan holesterol in preveč trigliceridov v krvi
- hipertrigliceridemija: preveč trigliceridov v krvi
