Izvedba pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev (v tujini)
Naj mi bo že na začetku oproščeno, ker sem si za naslov izposodil rek iz dela Williama Shakespeara. Ena od temeljnih pravic, ki jih določa Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP, je tudi pravica vsakega pacienta do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Z vzpostavitvijo enotnega, predvsem pa dostopnega evropskega prostora se tudi na zdravstvenem področju obetajo številne novosti, pomembne za paciente na tej in oni strani nekoč obstoječih meja.
Odločitev predsednika države, da se njegov operativni poseg opravi v sosednji državi, je pred časom dodobra razdvojila strokovno in laično javnost. Z vidika zastopnika pacientov ter zakona, ki uokvirja vse pravice in dolžnosti posameznika kot pacienta, pa je odločitev predsednika le uveljavitev ene izmed temeljnih pravic vsakega pacienta – pravice do proste izbite zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. V konkretnem primeru gre za uveljavitev določil Zakona o pacientovih pravicah, in ne toliko določil Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj je uporabnik zdravstveno storitev poravnal samoplačniško, in ni uveljavljal možnosti obremenitve slovenske zdravstvene zavarovalnice.
Lažji dostop do zdravljenja v tujini
S sprejemom evropske direktive o pravicah pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v letu 2011 se je začela nova doba pacientov, ki bodo pri koriščenju čezmejnih zdravstvenih storitev nastopali v vlogi potrošnika, ki želi kvalitetno, predvsem pa pravočasno storitev. Nova ureditev, ki je vezana na določila zdravstvenega zavarovanja, omogoča lažji dostop pacientov do zdravljenja v drugi državi, če pacientu ustreznega zdravljenja ni mogoče zagotoviti doma in če je z zdravljenjem, pregledom, preiskavo ali operativnim posegom v drugi državi možno utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje.
ZZZS lahko zavarovani osebi izjemoma odobri povračilo stroškov za zdravstvene storitve, opravljene v tujini, če teh storitev v Sloveniji ni moč zagotoviti v zadostnem obsegu. Postopek, vrsto obolenj in stanj, pri katerih je to dovoljeno, in višino povračila določi Upravni odbor.
Zahtevo za napotitev na pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujino vloži zavarovana oseba (pacient) oz. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. O zahtevi odloči imenovani zdravnik ZZZS, ki pred odločitvijo o upravičenosti zahteve pridobi pisno mnenje ustrezne klinike oz. inštituta o tem, ali so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja bolezni ali stanja zavarovane osebe in ali je z zdravljenjem v tujini pričakovati uspešno zdravljenje ali preprečitev slabšanja zdravstvenega stanja. Na podlagi tega mnenja, druge medicinske dokumentacije in morebitnega pregleda zavarovane osebe (pacienta) izda imenovani zdravnik ZZZS odločbo, s katero odloči o upravičenosti zahteve, in sicer najkasneje v 8 dneh po prejemu zahteve. Zavarovana oseba (pacient) se lahko zoper odločbo imenovanega zdravnika ZZZS pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe.
Povračilo plačila za zdravljenje
Zavarovana oseba (pacient) mora »čezmejno zdravljenje« plačati vnaprej, kasneje pa prejme povračilo od pristojnega nacionalnega organa (ZZZS). Zavarovana oseba (pacient) dobi povrnjen enak znesek, kot bi ga dobila v svoji državi za istovrstno zdravljenje. Obveznost plačila stroškov zadeva praviloma samo stroške v zvezi z zdravljenjem v državi zdravljenja. Pri bolnišničnem zdravljenju to pomeni stroške samega zdravljenja ter bivanja in hrane v bolnišnici.
Pravico do brezplačne ali pa ugodnejše zdravstvene oskrbe v tujini, v primeru poškodbe ali bolezni na potovanju, pa lahko uveljavlja le tista zavarovana oseba (pacient), ki je imetnik t. i. evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, toda le pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže.
Dodatno zdravstveno zavarovanje v tujini
Pri zasebnih zavodih v tujini pa stroški vseh storitev bremenijo samega pacienta. Zato je v primeru potovanja v tujino priporočljivo skleniti še dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, ki krije stroške dodatnih zdravstvenih storitev v tujini ter stroške nujnega zdravljenja v tujini v zasebnih zdravstvenih ustanovah. V sklopu medicinske asistence lahko pacient – plačnik – uveljavlja te storitve:
- plačilo stroškov zdravniške in bolnišnične oskrbe,
- stik z zdravnikom za potrebe informiranja in zagotovitev zdravstvene oskrbe,
- pridobitev medicinske dokumentacije,
- organizacija prevozov s taksijem, ambulantnim vozilom, strošek letalskih in drugih vozovnic (dodatni sedeži, potovanje v ležečem položaju ipd.),
- organizacija vrnitve v domovino, prevozov s sanitetnim letalom in medicinskim spremstvom,
- prevoz posmrtnih ostankov v domovino,
- povračilo zdravstvenih in ostalih upravičenih stroškov,
- nadzor stroškov nad opravljenimi storitvami,
- avansiranje denarja,
- organizacija premestitve pacienta iz ene zdravstvene ustanove v drugo,
- oskrba z zdravili in njihova dostava.
