Angleški zdravnik James Parkinson je živel v 19. stoletju. To je bil čas, ko je bila povprečna življenjska doba okrog štirideset let. A ko je Parkinson včasih pogledal skozi okno svoje klinike, je opazil zelo stare ljudi, petdeset-, šestdesetletnike, in tudi to, da se jim trese roka, da je roka trda, nerodna in praktično neuporabna. Parkinson je opisal kombinacijo teh pojavov in postavil zanimivo teorijo, da gre za bolezen, ki jo povzroča preveč krvi v vratnih žilah, zato je bolezen zdravil s pijavkami. Nekateri so se počutili malo boljše, drugi ne, a to je bil začetek zdravljenja parkinsonove bolezni v Evropi. Zanimivo je, da se Parkinson o tem, kje je bolezen, ni veliko zmotil, kajti bolezen prihaja iz dela možganov, kjer se vrat pomakne v glavo.
Vzrok za nastanek parkinsonove bolezni ni znan, zato lahko zdravniki le špekulirajo, kaj jo sproži. Zato pa zelo dobro poznajo procese, ki se odvijajo po nastanku bolezni. Kot pravi dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, je pričetek parkinsonove bolezni po mnenju mnogih strokovnjakov genetsko pogojen, vendar se bolezen razvije ob vključitvi enega od dejavnikov iz okolja: »Zelo verjetno je to nek zunanji dejavnik, virus ali strup, ki v telo najpogosteje vstopi skozi nos. Kajti prve spremembe pri bolnikih, leta preden se pojavijo simptomi, se zgodijo prav v »vohalnih« možganih. Lahko pa se parkinsonizem začne tudi s prehajanjem snovi iz črevesja in želodca do možganov.«Vzrokov torej običajno ne poznamo, razen pri približno desetini bolnikov, kjer je bolezen jasno genetsko povzročena. Do parkinsonizma pa lahko pride tudi zaradi zlorabe drog ter jemanja psihiatričnih zdravil. A kot je dodal dr. Pirtošek: »Tveganja so nam znana, vzrok pa nam ostaja skrit.«
Parkinsonika ni težko opaziti
Že James Parkinson je brez težav opazil bolnike, saj so simptomi bolezni takšni, da ne zahtevajo zapletenih naprav ali laboratorijskih preiskav. Kot pravi dr. Pirtošek, je potrebno le dobro oko zdravnika: »Vrata ordinacije se odprejo, skozi vrata stopi človek, ki je nekoliko upognjen, hodi s kratkimi podrsavajočimi koraki, ena roka se v mirovanju trese, govori s tihim in pritajenim glasom, zato ga je težko razumeti, včasih mu iz ust priteče slina in pogosto ga ravnotežje izda in pade.«
James Parkinson ni znan zgolj po odkritju parkinsonove bolezni, temveč je bil tudi oster kritik britanske vlade premierja Williama Pitta.
Za razvoj parkinsonove bolezni je odgovorno propadanje celic v globokem delu možganov, tako imenovani črni substanci, kjer nastaja živčni prenašalec dopamin. Dopamin je poznan kot »hormon sreče«, tisti, ki poskrbi tudi za sistem nagrajevanja v človekovem telesu. Ta genialni in zelo učinkovit sistem se je oblikoval že na začetku evolucije in nas usmerja k vedenjem, ki so nujna za preživetje človeštva, vendar pa prinaša tudi pasti, saj je prav dopamin tisti, ki pripomore k navezanosti, celo odvisnosti človeka od določenih dejanj in snovi, tudi drog, kajenja in alkohola.
A kot je dejal dr. Pirtošek, ima dopamin pomembno vlogo tudi za gibanje človeka: »To opažamo pri parkinsonizmu. V črni substanci se zmanjša nastajanje dopamina, ki bi sicer moral prek bazalnih ganglijev stimulativno vplivati na možgansko skorjo. Zaradi pomanjkanja dopamina pa gibanje postane otežkočeno.«
Iskanje zgodnjih znakov parkinsonove bolezni
Danes vemo, da parkinsonova bolezen nastaja več let ali celo desetletij, preden se pojavijo prvi simptomi, običajno tresenje roke ali nespretnost pri odpiranju in zapiranju gumbov. Kot je dodal dr. Pirtošek, so to simptomi, ki se pojavijo, ko je patološki proces že močno načel črno substanco.
Zaradi dejstva, da je to proces, ki se je razvijal že dolgo pred prvimi simptomi, danes po celem svetu v znanstvenih laboratorijih poteka vročica iskanja tako imenovanih biooznačevalcev, znakov, ki nakazujejo ali celo dokazujejo prisotnost parkinsonove bolezen. Strokovnjaki skušajo znake prepoznati s funkcijskim slikanjem možganov, pregledovanjem likvorja (tekočine, ki obliva možgane), na nevropsihološkem področju pa preiskujejo motnje v možganskih valovih. Eden od teh biooznačevalcev pa je tudi voh, kajti če agens vstopi v možgane skozi nos, lahko hitro opazimo izgubo voha. Pogost pojav, ki se pojavi pred izbruhom simptomov, so tudi težke noči bolnikov z izjemno živimi sanjami ali tako imenovana rem motnja, pravi dr. Pirtošek: »Vse to lahko ljudje doživljajo že leta pred tistim usodnim torkom, ko so se zbudili in so prvič opazili tresenje leve roke.«
Zdravljenje parkinsonove bolezni je logično, a bolezen je trajna
Ker vemo, da v možganih bolnikov manjka dopamina, ga skušamo nadomestiti. Kot je dejal dr. Pirtošek, zgolj dovajanje dopamina ni učinkovito, saj ga želodec razgradi. »Zato bolnikom danes dajemo predstopnjo dopamina z imenom levodopa. Ta preide v kri in nato v možgane, kjer se zgradi v dopamin. Učinek je na začetku prejemanja izjemen in mnogi bolniki kar pozabijo, da imajo parkinsonovo bolezen, « razloži sogovornik. A z leti se učinek levodope skrajšuje, saj je celic, ki proizvajajo dopamin v črni substanci, vedno manj, zato je potrebno bolj pogosto odmerjanje zdravila, kar pa prinaša neželene učinke, predvsem nihanja, od skoraj popolne nepokretnosti do nenadnega pojava hudih prekomernih zgibkov (»vklop–izklop«), pa tudi psihiatrične motnje.
V zadnjih letih so se pokazale nove možnost zdravljenja: »Levodopo je možno speljati mimo želodca v dvanajsternik, tako da se izognemo nihanjem, saj zdravilo cel dan počasi prehaja v telo. Druga možnost je injiciranje ali infuzija apomorfina.« V svetu pa je vedno bolj prisotno tudi kirurško zdravljenje parkinsonove bolezni, pri katerem se s posebnimi stimulatorji spodbudi globoka jedra v možganih.
Brez stresa, brez bolezni
Pri bolnikih s parkinsonizmom je po mnenju dr. Pirtoška dostikrat prisotna anhedonija, to je zmanjšana nagnjenost k uživanju: »To so ljudje, ki imajo pogosto disciplinirano življenje. Če bodo že popili vino, ga bodo točno tisto merico in pol, ki jo svetujejo strokovnjaki, na sprehod ali tek pa bodo šli spet predvsem zaradi napotkov strokovnjakov, ne pa toliko iz lastne želje in užitka. Take osebnostne značilnosti so pri mnogih prisotne še z nastopom bolezni.«
Kaj torej lahko sami naredimo, da se izognemo parkinsonovi bolezni? Čeprav dokončnega vpliva na razvoj bolezni (še) nimamo, pa lahko vseeno največ naredimo z »zmernim uživanjem«, kot ga je poimenoval sogovornik. Brez slabe vesti si privoščimo kavo, pa tudi kozarec vina, če nam prija, tudi kakšnega več. Kot zanimivost je dr. Pirtošek dodal, da za bolnike s parkinsonizmom tudi cigareta ali dve nista škodljivi, če si to seveda želijo. Poleg tega pa zelo veliko lahko naredimo s fizično in intelektualno aktivnostjo in pa mediteransko prehrano. To so glavne skrivnosti zaščite pred parkinsonovo boleznijo, a kot je dodal dr. Pirtošek, je to pravzaprav splošen recept za zdravo in uspešno življenje.
Aplikacija za prepoznavanje bolezni
Hiter pokazatelj parkinsonove bolezni je pisava in risanje. Na tej predpostavki so na Fakulteti za računalništvo in informatiko, v Laboratoriju za umetno inteligenco, ob strokovni pomoči Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana razvili eStoritev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck za razpoznavo različnih oblik tremorjev, predvsem parkinsonskega tremorja. Aplikacija temelji na spiralografiji in vsebuje ekspertni sistem za avtomatsko razvrščanje tremorjev.
Aplikacija ParkinsonCheck s pomočjo vgrajene umetne inteligence ločuje parkinsonski od esencialnega tremorja in je tako pri nekaterih preiskovancih dober pokazatelj parkinsonove bolezni. Vendar pa je aplikacija informativne narave in ne nadomesti pregleda pri zdravniku. Več na parkinsoncheck.net.
Sorodni članki:
