Izteka se leto privlačnih izzivov, razpoloženj, sprememb, delovnih dni in počitka. Morda se je dobro za trenutek ustaviti in narediti nekakšen obračun svojega počutja. Tako bomo lahko novo leto začeli z bogatimi spoznanji in novim zagonom ter očiščeni preteklih zmot iz vsega srca voščili svojcem, znancem in prijateljem. Vsi vemo, da so voščila lahko tudi samo formalna in je naše srce drugje. Toda vedeti moramo, da nas tisti, ki so mu voščila namenjena, takoj »prebere« in opazi našo iskrenost ali neiskrenost. To je sicer povezano z medsebojnimi odnosi na vseh ravneh, a vsaj posredno tudi z zdravo prehrano. Pravzaprav takole: s hrano si pomagamo pri vzdrževanju orodij za medsebojno komuniciranje.
Eno najbolj uporabnih orodij v medsebojnih stikih so – oči. Naš pogled. V očeh se zrcalita šarm in karizma posameznika, toda tudi zdravje in naše počutje. Če je hranilnih snovi dovolj, bo kar 90 odstotkov našega šarma izviralo prav iz oči. Te so neposredno povezane z možgani in podobno kot možgani vsak trenutek potrebujejo vse hranilne snovi, če naj služijo svojemu namenu. Ugotovili so, da hranilne snovi po krvi pridejo v oči z zakasnitvijo, v šestih do desetih sekundah. Zato morajo imeti vedno nekakšno zalogo. Če se zaljubimo ali hipno navdušimo nad neko lepoto, potem stresni hormoni in nevropeptidi v stotinki sekunde zaiskrijo naše oči. Vendar le, če imamo zalogo hranilnih snovi: dovolj cinka, vitaminov C, A in E ter selena. Kot zaščitne antioksidante pa oči potrebujejo prav vse karotenoidne snovi (ne samo beta karotena) in vse flavonoidne snovi.
Če nam teh snovi primanjkuje, se nam začnejo oči solziti, nas pečejo in se vnemajo, tudi če je vid dober. Podhranjene oči so še bolj občutljive, saj je v takih razmerah veliko več prostih radikalov, ki prizadenejo mrežnico, roženico in očesno lečo, kakor v naravi. V mrežnici nastaja tudi očesno barvilo, purpur ali rodopsin, ki razpada pod vplivom svetlobe in v temi spet nastaja, in sicer iz beljakovinskih snovi, vitaminov A in B6 ter minerala cinka. Potrebujemo pa tudi maščobe, saj so v njih topni vitamini A, E, D in K. Mineral cink pa pomaga pri pretvorbi beta karotena v vitamin A. Dobro je tudi uživati jedi, ki imajo veliko kalija: fižol, lečo, krompir, banane, brokoli, špinačo, kislo zelje in šampinjone, ker kalij preprečuje nabiranje vode v solznih mešičkih in vekah.
Med za otekle veke, ananas proti gubicam
Za ščemeče oči sem nekje prebrala, a poskusila še nisem, da pomaga naslednji recept: v skodelici vrele vode raztopimo čajno žličko medu in potem mlačno raztopino nakapamo v oči. In v miru z zaprtimi očmi počakamo 10 minut. Morda velja poskusiti! Otekle veke ponavadi nastanejo zaradi izčrpanosti, kot posledica motenj v krvnem obtoku ali slabega delovanja ledvic.
Babičin nasvet zoper gube:
naredimo si pripravek iz smetane, olja pšeničnih kalčkov in rumenjaka, zmes z vato vtiramo v kožo. Drug način je, da naredimo špinačni sok in si ga z vato vtiramo v kožo. Podobno pomaga tudi kumarični sok.
Za preprečitev podočnjakov moramo okrepiti vezivno tkivo vek z uživanjem dovolj esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6, balastnih snovi ter vitamina K. Stare mame so vedele povedati, da pomagajo mokri obkladki kamiličnih in lipovih cvetov ali poprove mete. Pomagajo tudi obkladki iz rezin sveže kumare ali surovega krompirja, ker vsebujejo veliko kalija.
Smejalne gubice okrog oči so lepe in izražajo našo porednost in mikavnost. Pa vendar jih ne sme biti preveč. Moramo jih »negovati«, čeprav se čudno sliši. V predelu oči je koža trikrat tanjša od kože drugod na obrazu. Podkožnega maščevja ni in tudi lojnic ni veliko. Tu blagodejno pomaga uživanje eksotičnih sadežev ananasa in papaje z encimi, ki pomagajo odstranjevati odpadle beljakovine in holesterol. Za napetost kože okrog oči je nujen vitamin C.
Babičin nasvet pri težavah z očmi:
korenček, špinača in paradižnik so skupaj z ribjim oljem dragocena pomoč za preprečevanje najhujših bolezni oči, med njimi sive in zelene mrene.
Ob voščilu je pomemben tudi nasmeh
Zaradi njega okrog ust nastajajo gubice, vendar je tu koža debelejša in podložena z maščobami. Toda gotovo ste nagonsko vedeli, da gube okrog ust pogosteje nastajajo pri zagrenjenih ljudeh, ki so »cepljeni« proti nasmehu ali se smehljajo kislo, ker imajo namesto zob luknje.
Že v mladosti moramo utrjevati sklenino, da bo odporna proti kariesu. Opozorilni znaki so krvavenje med umivanjem zob in ustni zadah. Prva pomoč je, da uživamo manj enostavnih (belih) sladkorjev in veliko vitamina C, najboljše iz sadja in zelenjave ali iz prehranskih dopolnil s postopnim sproščanjem vitamina C iz acerole, šipka in drugih naravnih sestavin. Acerola prepreči izgubo folne kisline, ki je tudi pomembna za dlesni. Zeleni čaj pa s svojimi flavonoidi in tanini preprečuje vnetje dlesni. Ker vsebuje tudi fluor, hkrati krepi sklenino. Za krepitev čeljustnih kosti so pomembni: kalcij, magnezij in fosfor ter vitamin D. Cink je nujen za vezivno tkivo, ki obdaja zobe. Da bi se izognili paradontozi, moramo uživati tudi karotenoidne snovi. Podobno kot beli sladkor in sladkarije zobem škodijo tudi bele testenine, bel kruh in izdelki iz bele moke. Taka hrana zelo zniža pH v ustih in omogoči razvoj gnilobnih bakterij. Da se to ne bi zgodilo, po jedi zaužijmo košček zrelega sira; ta zadrži razmeroma visok pH, podoben učinek ima tudi melona.
Tudi v laseh se vidi pomanjkanje zdrave prehrane
Po slabih laseh zlahka sklepamo na slabo prehrano. Za tvorbo poglavitne sestavine las, keratina, potrebujemo vseh 22 aminokislin. Le tako bo telo lahko zgradilo dobro strukturo las. Za svilnat lesk potrebujemo še žveplo oziroma aminokislino cistin, ki je stabilna oblika z žveplom nasičene aminokisline cistein. Največ cistina je v lososovem mesu in v jajcih. Ti živili imata tudi aminokislino metionin, ki žveplo veže.
Recept za lepše lase:
ajdovo kašo vsujemo v vrelo mleko in pustimo, da se napoji. Ohlajeni dodamo kislo smetano, skuto, jajce, rjavi sladkor, muškatni orešček, zmlete oreščke, namočene rozine in narezano jabolko. Pečemo 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ponudimo toplo ali hladno, prelito s sadnim sokom.
Metionina je veliko še v siru in nekoliko tudi v soji. Vendar potrebujemo tudi encime, da bomo zaužite beljakovine lahko izkoristili. Spet je tu eksotično sadje: ananas, papaja, avokado, aloa … Kar pomislite na bujne lase deklet v eksotičnih deželah! Pomembno vlogo imajo tudi vitamini skupine B, posebej vitamin B6. Zaradi stresa imamo teh vitaminov vedno premalo; tudi zato, ker jih s kuhanjem ali z namakanjem precej uničimo ali izlužimo. Vitamini skupine B so aktivatorji presnove; če imamo slabo presnovo, se ne obnavljamo kot celota in s tem se ne obnavljajo niti lasje. Cepitev las preprečujejo omega 3 maščobne kisline. Huda nadloga je tudi prhljaj, ki nastaja, če nimamo učinkovitega imunskega sistema, ki bi varoval fosfolipidni dvosloj v celični membrani, in se oksidirana celična beljakovina odlušči v obliki prhljaja. Priporočam povečano uživanje karotenoidov, flavonoidov, vitamina C in celotne družine vitamina E. Pomemben je tudi mineral selen, ki je poglavitna sestavina antioksidanta glutation oksidaza. Selen dobimo v morski hrani, jetrih, čebuli, česnu, paradižniku, brokoliju in v rjavem rižu. Zelo pomemben mineral je cink kot nekakšen »nasprotnik« bakra, ki je povzročitelj sivenja. Kot nasprotnika skušata drug drugega izpodriniti iz celic. Kadar smo živčno napeti in imamo pomanjkanje cinka, je vedno motena pigmentna presnova. Posledica je sivenje. Na pigmentno presnovo vplivajo tudi vitamini skupine B zlasti B6, B5 in folna kislina.
Babičin nasvet ob težavah z lasmi:
surov rumenjak si vtremo v lase in pustimo učinkovati eno uro. Pri izpiranju dodamo v vodo limonin sok. Učinkovito sredstvo za lepše in močnejše lase sta tudi ajdova in prosena kaša.
V toplem stisku roke začutimo energijo
Pri tem začutimo energijo, ali pa, da te energije ni nikjer. Energija nastaja, ko zaužito hrano v celicah spremenimo. Naša skupna energija je sinergični seštevek vseh drobcenih mikroenergij iz vseh tisočev milijard naših celic. Energija v celicah nastaja v mitohondrijih, ki so nekakšna kurišča hranilnih snovi. Pri tem je pomembna polpropustna dvoslojna celična membrana, ki mora selektivno prepuščati hranilne snovi v celico in odpadne snovi iz nje. Če ima človek energijo, mu ta mehanizem deluje. In to se čuti tudi, ko ti poda roko! Začutimo pa tudi, ali je roka vlažna, morda celo hladna ... Nehote nas prešine, da z zdravjem takega človeka ne more biti vse v najlepšem redu, kajne?! Začutimo tudi psihično negotovost.
Zato ne rečemo zaman »topel stisk roke«. Ta dobesedno pove, da imamo pred seboj zdravega človeka, ki je tudi psihično stabilen, zanesljiv in zaupanja vreden. Čeprav stisk rok traja morda samo sekundo ali dve, pa podzavestno z njim zvemo veliko več, kot bi povedalo na stotine besed. Je neverbalna komunikacija, najbrž stara toliko kot človek.
Babičin nasvet za roke:
v roke si vtirajmo limonin in ananasov sok ter olje pšeničnih kalčkov, mandljevo olje ali olje grozdnih pečk.
Če imamo zdravje, imamo energijo, ki jo lahko ponudimo sočloveku s pogledom in s stiskom roke ter jo neverbalno prenesemo nanj. S tem pa razkrijemo sebe, svoje počutje in stanje, pa tudi svoje namene in želje. In nasprotno: s pogledom in stiskom roke tudi sprejemamo neverbalno komunikacijo tistega, ki nam podaja roko in pogled.
Zato lahko mirno zapišem, da si na tak način izmenjujemo tisoč želja.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 58, december 2011.
Marija Merljak in njena hčerka Mojca Koman sta skupaj napisali že dve knjigi: Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev. Pred izidom je tretja knjiga z delovnim naslovom Napotki za zdravo življenje. Marija Merljak je za svetovanje dosegljiva tudi po telefonu 041 647 645.
