Zaprtost (obstipacija) je pogosta težava pri otrocih in zaradi nje so starši zelo zaskrbljeni. Je vzrok za 3 % obiskov staršev z otroki v pediatričnih ambulantah in četrtino obiskov otrok v gastroenterološki ambulanti.
Kaj je zaprtost?
Zaprtost je motnja v odvajanju (defekaciji) blata. Otrok prvo blato odvaja v prvih 24 do 48 urah po rojstvu in se nauči redno odvajati blato v prvih dveh do treh letih po rojstvu. Večina zdravih otrok po drugem letu starosti odvaja do trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.
Pri zaprtosti ni pomembno število odvajanj, temveč simptomi in znaki, ki nastanejo zaradi nerednega odvajanja. Gre za odvajanje trdega blata, ki ga spremljajo bolečine v trebuhu, napenjanje, pojavljanje sveže krvi na površini blata zaradi poškodb predela zadnjika, uhajanje blata (enkopreza) ali celo bruhanje in t. i. paradoksne driske, ko ob trdem čepu blata uhaja redko blato.
Vzroki za nastanek zaprtosti
Vzroki za zaprtost so lahko organski ali funkcionalni.
Med organske vzroke uvrščamo bolezni prebavil, presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in druge bolezni, ki lahko motijo polnjenje in praznjenje zadnjega dela črevesa. Otrok z boleznimi prebavil ima lahko mehansko zaporo, ki je prirojena ali nastane po rojstvu, motnja pa je lahko tudi v gibanju črevesa (peristaltiki).
Mnogo pogostejši so funkcionalni vzroki za zaprtost. Najpogostejši so nepravilna prehrana z malo vlaknin, premalo zaužitih tekočin, uživanje večjih količin mleka in čokoladnih sladkarij, zadrževanje odvajanja zaradi različnih vzrokov – od zadrževanja zaradi igre, neustreznih sanitarij, hitrega življenjskega utripa do globljih psihičnih zavor.
Vse to povzroči začaran krog. Zaradi zaprtosti je blato trdo, njegovo odvajanje je boleče in ga pogosto spremljajo manjše poškodbe sluznice danke, kri na blatu, končno pa tudi nehoteno uhajanje blata. Končni del danke se zaradi zadrževanja blata razširi, izgubi normalen občutek za polnost in za potrebo po odvajanju blata. Zato otrok še bolj zadržuje odvajanje blata in simptomi se stopnjujejo.
V vsakem življenjskem obdobju so določeni vzroki pogostejši. Pomembno je, kdaj se je zaprtost pojavila – ali je od rojstva ali je nastala nenadoma ali postopoma. Če je nastala v prvih 24 urah otrokovega življenja, so večkrat potrebni nujni ukrepi že v porodnišnici.
Ugotavljanje diagnoze
Vsakega otroka z zaprtostjo naj pregleda zdravnik, ki se bo odločil za način ukrepanja ali za dodatne preiskave.
Zdravnik razen pogostosti odvajanja ugotavlja tudi značilnosti blata, spremembe okrog danke in v zadnjem delu črevesa.
Po pogovoru s starši ali z večjim otrokom, ki sam najbolje pove svoje težave, se lahko zdravnik odloči za pregled danke, laboratorijske preiskave, funkcionalne preiskave, kot sta anorektalna manometrija in elektromiografija, slikovne preiskave, npr. rentgensko preiskavo črevesa s kontrastom, ter endoskopske preiskave z biopsijo črevesne sluznice in določanjem encimov.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vzroka. Če je zaprtost organskega vzroka, je treba zdraviti osnovno bolezen, ki je povzročila zaprtost.
Pri otrocih, pri katerih ne najdemo organskega vzroka za zaprtost, je zdravljenje odvisno od starosti otroka.
Pri dojenčkih, ki so dojeni, dojenja ne ukinjamo. Mati naj se o težavah posvetuje z zdravnikom. Zdravnik navadno svetuje pitje sladkanega čaja na tešče ali med mlečnimi obroki. Sladek čaj dojenčku ponudimo vsaj pol ure pred obrokom ali po njem, sicer se lahko zgodi, da nam bo v prvem primeru obrok odklonil, v drugem pa po obroku bruhal. Zdravnik lahko predpiše uvedbo mlečnega sladkorja na tešče, le redko pa je potrebno še dodatno zdravljenje.
Pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami, pomaga, če izberemo posebno vrsto mlečne formule, ki deluje proti zaprtosti. Mlečne formule, ki delujejo proti zaprtosti, se lahko imenujejo »IT«, kar pomeni pospešen »intestinalni transport« (pospešen prehod skozi prebavila). Take mlečne formule imajo večjo vsebnost laktoze (mlečnega sladkorja), ki ima osmozni odvajalni učinek (v debelo črevo pritegne vodo, ta pa zmehča blato in tako omogoča lažje odvajanje blata). Druge mlečne formule pa vsebujejo prebiotike (ki med drugimi ugodnimi učinki tudi pospešujejo gibanje prebavil – gastrointestinalno motiliteto) in posebno reestificirano rastlinsko maščobo (imenovano betapol), ki zmehča blato in tako deluje proti zaprtosti. Že po nekaj hranjenjih s posebnim mlekom, namenjenim dojenčkom z zaprtostjo, se blato občutno spremeni, tako po barvi kot trdoti (postane mehkejše).
Pri otroku, ki že uživa vso mešano prehrano, in pri večjem otroku uvedemo v prehrano dovolj vlaknin, kar imenujemo balastna dieta. Svetujemo tudi veliko tekočine, predvsem sadnih sokov, pa veliko svežega sadja (npr. kivi, slive, hruške, fige, mandarine, pomaranče) in zelenjave. Otroci imajo radi tudi kompot iz suhih sliv ali fig. Odsvetujemo banane, korenje, čokolado, riž, čokolino, čokolešnik. Pomaga tudi pitje mineralne vode na tešče. Priporočamo pogovor z dietetikom, ki svetuje balastno dieto.
Otrok in starši morajo skrbeti za vsakodnevno odvajanje (trening odvajanja). Pri hujši zaprtosti uporabimo klizme ali močnejša odvajala za popolno izpraznitev danke in zdravila v obliki sirupov, praškov ali tablet, ki mehčajo blato. Izvajamo tudi trening mišičja medeničnega dna z biološko povratno zvezo (t. i. bio-feetback trening). Lažje primere zaprtosti zdravimo ambulantno, pri hujših pa je potreben sprejem v bolnišnico.
Pri pisanju prispevka so sodelovali:
Doc. dr. Rok Orel, dr. med, asist. Jernej Brecelj, dr. med., asist. mag. Matjaž Homan, dr. med., Tina Kamhi, dr. med., in klinična dietetičarka, Andreja Širca - Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije.
Nadaljevanje članka Vlaknine odpirajo: Težave z zaprtostjo pri otrocih 2. del
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.
