Težave z uriniranjem so skupne moškim in ženskam. Pri ženskah se pogosteje pojavlja vnetje mehurja in nehoteno uhajanje urina, medtem ko se moški večinoma srečujejo s težavami, ki jih povzroča spolna žleza prostata ter čezmerno aktiven sečni mehur.
Težave z uriniranjem se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih. Statistike kažejo, da se s problemom nekontroliranega uhajanja urina srečuje okrog 10 odstotkov ljudi. Okužbe sečil vsaj enkrat v življenju prizadenejo okoli 50 odstotkov žensk, pri čemer so še posebej izpostavljene nosečnice in spolno aktivne ženske. Za samozdravljenje težav z uriniranjem imamo na voljo mnogo zdravilnih rastlin, katerih učinkovitost je preizkušena skozi tradicionalno rabo in podkrepljena z mnogimi raziskavami.
Vnetje mehurja – cistitis
Vnetje mehurja lahko povzročijo različni mikroorganizmi, kot so bakterije (Klebsiella, Escherichia coli), ki se najpogosteje prenesejo v sečila preko zadnjika, glivice in virusi. Ker je ženska sečnica do petkrat krajša od moške, ženske zbolevajo do 30-krat pogosteje kot moški. Znaki, po katerih najprej prepoznamo vnetje mehurja, so pogosto in pekoče uriniranje, moten urin s spremembo vonja, neprestano tiščanje na vodo in bolečina nad sramno kostjo. Ob prisotnosti povišane telesne temperature, mrzlice in bolečin v ledvenem predelu pa lahko pomislimo na pielonefritis oziroma vnetje ledvic.
Vnetje sečnice – uretritis
Če imamo povišano telesno temperaturo, če nas trese mrzlica in čutimo bolečine v ledvenem predelu hrbta, je verjetno, da imamo vnetje ledvic.
Vnetje sečnice najpogosteje povzročata spolno prenosljivi bakteriji Neisseria gonorrhoeae in Chlamydia trachomatis. V 75 odstotkih vnetje sečnice prizadene moške in ga je treba zdraviti z antibiotiki. Vnetje povzroča pekoče bolečine v sečnici, ki se jim se lahko pridruži izcedek, ki je edini pokazatelj vnetja sečnice pri ženskah. Nezdravljena okužba sečnice (brez kliničnih znakov) lahko vodi v okvaro jajcevodov in neplodnost.
Kako si lahko sami pomagamo pri vnetju urinarnega trakta?
1. zdravilne rastline
Zeli navadne zlate rozge vsebujejo flavonoide, saponine ter manjši delež eteričnega olja. Flavonoidi zavirajo vnetne procese in delujejo blago protimikrobno. Glavni učinek pripravkov iz zeli navadne zlate rozge je diureza. S povečanim izločanjem urina dosežemo spiranje sečnih poti in tako preprečimo razvoj bakterij, kar je pomembno tudi pri nosilcih katetra, pri katerih se okužbe sečil rade ponavljajo. Med droge oziroma zdravilne dele rastlin, ki vplivajo na povečano izločanje urina (diuretiki), uvrščamo tudi zeli golega kilavca, liste navadne breze, zeli njivske preslice, korenine gladeža, zeli in liste koprive in plodove peteršilja, katerega uživanje v večjih količinah ni priporočljivo med nosečnostjo, saj lahko povzroči krče maternice.
V listih vednozelenega gornika se nahaja arbutin, ki deluje protimikrobno. Čaj iz omenjene droge uporabljamo pri blagem vnetju mehurja in sečnih poti. Samozdravljenje z vednozelenim gornikom lahko traja največ dva tedna. Dolgotrajnejša izpostavljenost hidrokinonu, aktivnemu derivatu arbutina, lahko vodi v mutageno delovanje.
Sok, pripravljen iz sušenih brusničnih plodov, je učinkovit predvsem pri ponavljajočih se okužbah urinarnega trakta, saj preprečuje nastanek vnetnega obolenja mehurja ter skrajša trajanje okužbe.
Plodovi ameriške brusnice vsebujejo snovi, imenovane proantocianidini, ki preprečujejo vezavo bakterij na sluznico mehurja. Sok, pripravljen iz sušenih brusničnih plodov, je učinkovit predvsem pri ponavljajočih se okužbah urinarnega trakta, saj preprečuje nastanek vnetnega obolenja mehurja ter skrajša trajanje okužbe. V primeru, da okužba napreduje, je treba obiskati zdravnika. Plodovi brusnice prav tako vsebujejo veliko antioksidantov, ki ščitijo naš organizem pred poškodbami, povzročenimi s prostimi radikali.
2. probiotiki – Lactobacillus
Ravnovesje vaginalne flore je pogosto porušeno pri uporabnicah peroralne kontracepcije, nosečnicah, bolnicah s slabim imunskih sistemom ter po terapiji z antibiotiki ali antimikotiki. Laktobacili so mlečnokislinske bakterije, ki se vežejo na vaginalno sluznico, kjer s svojim razmnoževanjem preprečijo razvoj škodljivih bakterij in tako zmanjšajo tveganje za nastanek infekcij urinarnega trakta.
Nenevarno (benigno) povečanje prostate
Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem in skozi katero poteka del sečnice, v katerega se stekata semenski izvodili. Rast prostate se začne v puberteti pod vplivom moških spolnih hormonov. Njena normalna velikost se giblje okrog 25 cm3. V prostati nastajajo izločki, ki ščitijo spodnja sečila pred vnetji, in snovi, ki so del semenske tekočine. Bakterijsko vnetje prostate najpogosteje prizadene moške, stare med 30 in 40 let, medtem ko je benigno povečanje prostate prisotno predvsem pri moških, starejših od 50 let. Benigno povečana prostata pritiska na sečnico in povzroča težave pri uriniranju, ki se kažejo kot pogosto tiščanje na vodo, težaven začetek uriniranja, šibak in prekinjajoč tok seča, nekontrolirano kapljanje seča po uriniranju, nepopolno praznjenje mehurja in pogostejše nočno uriniranje. Najnevarnejša bolezen prostate je rak prostate, zaradi česar se moškim nad 45 let enkrat letno priporoča preventivni pregled prostate.
Naravno lajšanje težav pri blago povečani prostati
Čeprav na dedne zasnove, ki pripomorejo k razvoju bolezni prostate, nimamo vpliva, pa lahko vsaj del zdravja, povezanega s prostato, ohranimo z zdravo prehrano. Znano je namreč, da prekomerno uživanje alkohola in prave kave neugodno vpliva na zdravje prostate. Prav tako se odsvetuje tudi kajenje, uživanje visokokalorične in začinjene hrane ter pitje mrzlih pijač.
Za preprečevanje težav, ki jih povzroča blago povečanje prostate oziroma vnetje prostate, se uporablja pritlikava palma, ki vsebuje različne fitosterole in polisaharide, ki ugodno vplivajo na raven moškega spolnega hormona testosterona. Učinkovitost pritlikave palme se poveča ob sočasnem uživanju bučnih semen, ki med drugim vsebujejo tudi kalcij, železo, magnezij, cink in esencialne maščobne kisline, ki imajo ugoden vpliv na prostato in imunski sistem. Priporoča se tudi uporaba koprive, ki pospešuje odvajanje vode iz telesa in tako pripomore k boljšemu toku seča.
Povečano tveganje za nastanek vnetja
Boleče uriniranje lahko povzročijo tudi nekatera zdravila za zdravljenje rakavih obolenj, obsevanje, dehidracija ter občutljivost vaginalne flore na mila ali lubrikante. Zaradi prisotnosti glukoze v seču, ki pripomore k razvoju bakterij, se vnetje mehurja pogosto pojavi pri diabetikih. V menopavzi pa pomanjkanje estrogena vodi v stanjšanje sluznice sečnice in mehurja, kar poveča tveganje za nastanek vnetja urinarnega trakta.
