Občutek suhih ust strokovno imenujemo kserostomija. Beseda izhaja iz grščine in pomeni: xeros – suh in stoma – usta. Občutek suhih ust nastane zaradi zmanjšanega ali popolnoma prenehanega izločanja sline iz žlez slinavk, vzrok za to je lahko kakršna koli sprememba v delovanju žlez slinavk, ki povzroči upad pretoka sline. Lahko pa se občutek suhih ust pojavi le subjektivno, brez ugotovljeno zmanjšanega izločanja sline.
S to težavo se občasno, za kratek čas sreča skoraj vsakdo od nas, na primer ob psihičnem stresu in napetosti, ko imamo tremo, recimo pred nastopom, izpitom in podobno. Vzrok za to je delovanje t. i. avtonomnega živčnega sistema (tistega, ki deluje avtomatsko, brez našega zavestnega vpliva) in ki v primeru stresa ne stimulira žlez slinavk, da bi izločale slino. Tudi pri dihanju skozi usta, ko smo npr. prehlajeni ali ko obstajajo kakšni drugi vzroki zanj, ter pri prekomernem uživanju alkohola in dehidraciji ni pojav suhih ust nič nenavadnega. Suha usta pa so lahko tudi trajni spremljevalec in tegoba nekaterih ljudi, kar lahko pripelje tudi do resnejših zdravstvenih posledic.
Občutek suhih ust lahko omilimo z vlaženjem ust in pitjem zadostne količine tekočine (najbolje vode), dihanjem skozi nos (in ne skozi usta), pomaga pa tudi žvečenje žvečilnega gumija (brez sladkorja), ker stimulira izločanje sline.
S starostjo se žleze, ki izločajo slino, nekoliko zmanjšajo (atrofirajo) in postanejo manj aktivne, tako da je zmanjšano izločanje sline v starosti do neke mere normalen pojav. Suha usta so tudi spremljevalec mnogih sistemskih bolezni, kot so npr. sladkorna bolezen in Sjögrenov sindrom, hormonske motnje, moteno delovanje žleze ščitnice, okužba z virusom hiv in aids, sistemski lupus eritematosus, revmatoidni artritis, vročinska stanja, depresija, nevrološke motnje, pojavljajo se tudi pri bolnikih na dializi itd. Suha usta so tudi posledica obsevanja glave in vratu zaradi zločestih tumorjev v tem področju, kar trajno uniči tudi žleze slinavke, ter kemoterapije in operacij ali poškodb, kjer je prišlo do okvare (poškodbe) živcev, ki oživčujejo žleze slinavke. Kot smo že prej omenili, pa se suha usta lahko pojavijo tudi samo kot subjektivni občutek, brez ugotovljivo zmanjšanega izločanja sline (npr. po možganski kapi ali pri Alzheimerjevi bolezni).
Preko 400 zdravil povzroča suha usta
Poljubljanje zmanjša možnost gnitja zob. Dodatna slina namreč pomaga ohranjati čista usta.
Sicer pa je omenjeni občutek eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil. Znano je, da preko 400 zdravil povzroča kot neželeni učinek suha usta. Mednje sodijo najpogosteje antidepresivi in antipsihotiki, zdravila za zniževanje krvnega pritiska (antihipertenzivi) in diuretiki ter številna druga, kot so na primer analgetiki, antiepileptiki, antiparkinsoniki, anksiolitiki, zdravila za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom, nesteroidna protivnetna zdravila, zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, antihistaminiki, zdravilo za sistemsko zdravljenje aken (izotretinoin), zdravila za kislinsko pogojene bolezni, antidiaroiki, zaviralci apetita, zdravila za zdravljenje benigne hipertrofije prostate itd. Tako se občutek suhih ust pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, ki se zdravijo z več zdravili hkrati, zaradi različnih kroničnih bolezni.
Občutek suhih ust je lahko zelo neprijeten in moteč pojav že sam po sebi, spremljajo pa ga lahko tudi številne druge nevšečnosti, kot so žeja, neprijeten okus v ustih in spremenjena zaznava okusov, pekoč občutek v ustih ter oteženo požiranje predvsem suhe hrane, torej težave pri požiranju in prehranjevanju, lahko pa tudi pri govorjenju. Ustnice so suhe in razpokane, prav tako kotički ust, ustna sluznica pa se stanjša in je bolj podvržena raznim poškodbam in kroničnim vnetjem. Pogosto se pojavi glivična okužba ustne sluznice (sor ali kandidiaza), pogosteje se pojavljajo tudi karies na koreninah zob, vratne erozije in preobčutljivost zobnih vratov, ki jih praviloma spremlja tudi slab ustni zadah.
Zakaj je slina tako pomembna?
99 odstotkov sline sestavlja voda, ostalo so elektroliti in organske substance, zato slina omogoča raztapljanje vodotopnih substanc v grižljaju in s tem zaznavanje osnovnih okusov. Slina vsebuje sluz, ki omogoča požiranje (drsenje) grižljaja ter normalno funkcijo glasilk. Ima tudi pomembno zaščitno vlogo, saj redči škodljive snovi in deluje pufersko. Ima tudi protibakterijski učinek (vsebuje encim lizocim, ki napada bakterijsko membrano, vsebuje tudi laktoferin, ki nase veže železo, ki ga mikroorganizmi potrebujejo za razmnoževanje, ter proti virusom in bakterijam imunološko aktiven sekretorni Iga (sekretorni imunoglobulin a). Slina je najbolj naravna zaščita zob pred kariesom, ker po obroku nevtralizira kislost v ustih in remineralizira začetne kariozne okvare zobne sklenine. Pomembna je tudi za prebavo, saj vsebuje encim amilazo, ki začne razgradnjo škroba.
Najprej odpraviti vzrok
Če je občutek suhih ust pogosto ali trajno prisoten, je najprej treba ugotoviti vzrok zanj in ga odpraviti, če je mogoče. Sicer pa lahko občutek suhih ust omilimo z vlaženjem ust in pitjem zadostne količine tekočine (najbolje vode), dihanjem skozi nos (in ne skozi usta), pomaga pa tudi žvečenje žvečilnega gumija (brez sladkorja), ker stimulira izločanje sline.
Občutek suhih ust je eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil - preko 400 zdravil povzroča kot neželeni učinek suha usta.
Zelo pomembno je, da bolniki, ki imajo trajno zmanjšano izločanje sline, še posebej natančno skrbijo za svojo ustno higieno in poleg zobne ščetke uporabljajo tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov, saj sline, ki sicer pomaga varovati zobe in ustno sluznico pred škodljivimi vplivi, pri njih ni dovolj. Zobna pasta naj bo blaga, brez natrijevega lavril sulfata. Važno je tudi, da redno obiskujejo zobozdravnika, ki jim bo zobe zaščitil s fluoridnimi premazi, ki bodo dodatno pripomogli k zaščiti zob pred kariesom. Pacienti si lahko pomagajo tudi z uporabo nekaterih blagih ustnih vod in gelov ter nadomestki sline, ki omilijo neprijeten občutek in so namenjeni prav omenjenim težavam, izogibati pa se je treba agresivnejšim proizvodom in takšnim, ki vsebujejo alkohol in mentol, prav tako močno začinjeni in pikantni hrani ter alkoholnim, gaziranim pijačam in kavi. Tudi kajenje lahko poslabša stanje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012.