DOMOV BOLEZNI UROLOGIJA STRESNA URINSKA INKONTINENCA

Stresna urinska inkontinenca

Lorena Meglič

Urinska inkontinenca je opredeljena kot nehotno uhajanje vode, kar pomeni, da nam urin uide proti naši volji. To seveda negativno vpliva na kakovost našega življenja, saj ga moti tako družbeno kot poslovno in družinsko. Žal je urinska inkontinenca kljub temu, da smo v 21. stoletju, pri nas še vedno velik tabu, pa ne samo med laično javnostjo, ampak tudi med zdravstvenimi delavci.

Z urinsko inkontinenco se spoprijema okoli polovica žensk, a o tem vztrajno molčijo. Vendar – da bi lahko preprečili številne kasnejše težave, ki jih nehotno uhajanje vode prinaša, je treba o tem nujno govoriti.

Stresna urinska inkontinenca je najpogostejša vrsta inkontinence. Pri tej vrsti inkontinence voda (urin) uhaja po kapljicah. Ženske, ki se z njo soočajo, ob kihanju, močnejšem kašlju ali močnejšem smehu ravnajo nagonsko: prekrižajo noge in ob tem stisnejo mišice medeničnega dna, da bi tako preprečile uhajanje urina. Pri stresni urinski inkontinenci lahko urin uhaja tudi pri hoji po stopnicah ali po hribu navzdol ali pri dvigovanju bremen in tudi pri spolnih odnosih.

Kako pravilno izvajati Keglove vaje?

Najprej moramo ugotoviti, katere mišice medeničnega dna naj stiskamo. To ugotovimo s tako imenovanim »stop testom«, ki ga izvedemo med uriniranjem tako, da poskušamo prekiniti curek. Če nam to uspe, smo stisnile prave mišice medeničnega dna. Poudariti je treba, da potem Keglovih vaj med uriniranjem ne izvajamo več!

Po novih smernicah naj bi Keglove vaje izvajale vsaj dvakrat dnevno (najbolje zjutraj, preden vstanemo, in zvečer, preden gremo spat), še bolje pa tri- do petkrat dnevno po deset vaj. Vaje najlažje naredimo v ležečem položaju. Pokrčimo noge in jih razpremo, da imamo poravnana kolena in ramena. Nato čim močneje stisnemo zadnjične mišice in mišice sečnice. Tako ostanemo nekaj sekund in še dodatno mišice trikrat vzdignemo, nato jih sprostimo za deset sekund. Vajo ponovimo desetkrat. Ob izvajanju vaj normalno dihajmo.

Izvajanje Keglovih vaj naj nam postane rutina, tako kot umivanje zob.

Stresna urinska inkontinenca je znana kot obremenilna inkontinenca, saj se pojavi, kadar obremenimo trebušne mišice ter ko tako pride do povečanega pritiska v trebušni votlini, in nima nobene povezave s psihičnim stresom, s katerim jo običajno povezujemo. Najpogostejši vzrok za nastanek stresne inkontinence je oslabelost mišic medeničnega dna. Vzroki za oslabelost so porod, prekomerna telesna teža, težko fizično delo in v klimakteriju tudi hormonske spremembe. Stresna inkontinenca je med več vrstami urinske inkontinence najlažje ozdravljiva.

Če nam pri preveliki telesni teži uspe shujšati za nekaj kilogramov, se stanje lahko izboljša tudi do 50 odstotkov, ob tem pa se je nujno treba naučiti in pravilno izvajati tako imenovane Keglove vaje oziroma vaje za utrjevanje mišic medeničnega dna.Odrasel človek dnevno proizvede okoli 180 litrov primarnega seča, izloči pa ga le okoli 1,5 litra. Velika večina primarnega seča se namreč reabsorbira. Namenjene so krepitvi mišic medeničnega dna, ki podpirajo sečnico, mehur, maternico pa tudi debelo črevo. Te vaje so hkrati tudi preventiva, saj lahko z njihovim rednim izvajanjem preprečujemo pojav inkontinence.

Keglove vaje lahko izvajamo tudi z raznimi pripomočki, kot so edukator, valjčki Femina, japonske kroglice, Pelvexiser in drugi.

Stresno urinsko inkontinenco lahko zdravimo tudi z elektroterapijo (stimulatorjem), ki izvaja Keglove vaje namesto nas. Pri naštetih konservativnih metodah zdravljenja inkontinence se izboljšanje stanja pokaže približno po treh mesecih.

Vaj in stimulacij ne izvajajmo v primeru vnetja mehurja, vnetja nožnice ali v času menstruacije.

Danes imamo na voljo tudi modernejše tehnike zdravljenja, med katere spada ambulantni poseg z laserjem, ki je neboleč in ga izvajajo brez anestezije. S posebnim za to namenjenim laserjem remodulirajo kolagenska vlakna v sprednjo steno nožnice. Na ta način dvignejo mehur.

Vezivna vlakna tako spet dobijo primeren tonus, kar zagotavlja pravilnejšo lego mehurja in s tem ponovno vzpostavitev pogojev za zadrževanje urina. Zdravljenje z laserjem je zelo malo invazivna in enostavna ter, kot kaže do sedaj, zelo uspešna metoda. Lasersko zdravljenje izvajajo ginekologinja Sabina Senčar in na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Dandanes je za obvladovanje inkontinence na voljo toliko različnih učinkovitih pripomočkov, da se res ne smemo prepustiti malodušju. Raje se oborožimo z informacijami in si priskrbimo vse, kar nam lahko borbo z inkontinenco olajša.

Za zdravljenje je na voljo tudi polnilo, ki se ga vbrizga v notranjo steno sečnice z namenom, da bi preprečilo nehotno uhajanje vode pri ženskah s stresno urinsko inkontinenco. Je hidrogel in je sestavljen iz mešanice vode in polimera. Operater pod vizualnim nadzorom, s pomočjo posebno oblikovanega instrumenta, gel vbrizga na tri mesta v steno sečnice, ki je s tem okrepljena in tako preprečuje uhajanje vode. Poseg se izvaja v lokalni anesteziji, bolnica pa lahko bolnišnico zapusti še isti dan. Poseg izvajajo na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Če pri zdravljenju inkontinence zgoraj naštete metode ne pomagajo, pa je na voljo še tako imenovani operativni poseg TVT, pri katerem operater pod sečnico vstavi trak iz sintetičnega materiala, s čimer doseže, da sečnica med povečanim pritiskom v trebušni votlini zdrži povečan pritisk. Poseg se opravi v lokalni, področni ali splošni anesteziji in traja približno 20 do 30 minut. Bolnica se iz bolnišnice vrne naslednji dan po posegu. Svetujejo jim, naj prve tri mesece po operativnem posegu ne opravljajo težjega fizičnega dela, da se trak popolnoma globinsko zaraste in tako uspešno služi svojemu namenu več let. Poseg izvajajo v vseh bolnišnicah, kjer se ukvarjajo z zdravljenjem urinske inkontinence.

Društvo Mena
V Društvu Mena, Frankolovska ulica 11, Maribor, nudimo brezplačna svetovanja asist. Dejana Ognjenovika, dr. med., specialista ginekologije in porodništva, o zdravljenju urinske inkontinence ter drugih ginekoloških in klimakteričnih težavah. Naročite se lahko ob torkih, sredah in četrtkih med 10. in 12. uro, na telefonskih številkah (02) 320 20 75 ali 040 462 029.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 62, april 2012.