Se je tudi vam že zgodilo, da ste se v nov dan zbudili nejevoljni, ste vstali »z levo nogo«? Morda vas brez posebnega razloga muči glavobol, vas boli koleno, ki so vam ga operirali pred nekaj leti, ali pa se preprosto ne morete zbrati ali se dobro naspati? Že naše babice so nam na takšne dni govorile da »vreme dol tišči«. V tej njihovi izjavi je nekaj resnice, ki je tudi znanstveno dokazana. Vreme lahko namreč močno vpliva na človekovo počutje in tudi zdravje. Saj veste, ko je lep dan, smo dobre volje. Ko se pripravlja na dež, pa ta dobro voljo kaj hitro lahko »odplakne«.
Biometeorologija je veda, ki preučuje vpliv vremena in podnebja na živa bitja. Najbolj je uveljavljena veja, ki preučuje vplive podnebja in vremena na rastline (agrometeorologija), v nekaterih državah je močno razvito tudi preučevanje vpliva ozračja na živali. A tudi preučevanje vpliva vremena in podnebja na ljudi ima dolgo tradicijo, saj je o tem pisal že Hipokrates. Mag. Tanja Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje se s tem področjem bolj ali manj intenzivno ukvarja že skoraj 30 let, ob prihajajočem svetovnem dnevu sonca 28. maja smo se zato z njo pogovarjali o vplivu sonca in vremena na naše počutje in zdravje.
»Okolju in ozračju se ljudje neprestano prilagajamo, a ko se prilagajanja zavemo, nam to običajno že predstavlja obremenitev.« Tako pravi mag. Tanja Cegnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kako pravzaprav poteka preučevanje na področju biometeorologije?
Vse interdisciplinarne raziskave morajo vključevati strokovnjake različnih strok. Tako je tudi z biometeorologijo. V preteklosti je bila tudi v Sloveniji že opravljena vrsta biometeoroloških interdisciplinarnih raziskav; nekatere so preučevale vpliv na določene vrste bolezni, druge so se osredotočale na prehodne težave, ki se pojavijo pri sicer zdravih ljudeh, spet druge so si zastavile za cilj ugotoviti, za koliko se ob vročinskih valovih v Sloveniji zviša umrljivost. Opravljena je bila tudi raziskava o vplivu vremena na pogostost prometnih nesreč.
Ali vreme vpliva na počutje in zdravje ljudi?
Vreme vpliva na razpoloženje, počutje in velikokrat tudi na zdravje. Najbolj poznan je vpliv vročinskih valov. Poleg tega, da nam v prevročem okolju popusti zbranost in delovna storilnost ter se stopnjujejo nekatere bolezenske težave, epidemiološke raziskave kažejo tudi na povečano umrljivost med vročinskimi valovi.
Če vemo, katere vremenske spremembe nam povzročajo težave, lahko svoj ritem temu prilagodimo tako, da v času močnejšega vremenskega vpliva omejimo druge obremenitve.
Znano je, da prevelika izpostavljenost vročini, ko telo ne more v zadostni meri oddajati odvečne toplote, lahko pripelje do vročinskih krčev, do vročinske kapi in celo do smrti. Prav tako imamo lahko težave, če smo izpostavljeni premrzlemu okolju; ozebline, podhladitev in v skrajnem primeru tudi smrt.
UV-sončni žarki v preveliki dozi pripeljejo do kožnih opeklin, škodujejo lahko tudi očem. Dermatologi v zadnjem času opažajo hiter porast pojavnosti kožnega raka, vključno z melanomom. Seveda bolj na račun spremenjenega obnašanja v zadnjih desetletjih kot okrepljenega UV-sevanja. Poleg tega meteorološki podatki kažejo, da je trend trajanja sončnega vremena pri nas pozitiven. V zadnjem desetletju nas je tudi nad severno poloblo, torej tudi nad Evropo, v pomladnih mesecih nekajkrat presenetil pojav manjše ozonske luknje, ki se sicer običajno vsako leto pojavi ob koncu poletja in traja pozno v jesen nad južnim polom.
Vremenske razmere poleg izpustov odločilno vplivajo na stopnjo onesnaženosti zraka. Vremenske razmere so odločilne tudi za koncentracijo in širjenje cvetnega prahu po zraku.
Vpliv vremena najbolj občutijo tisti, ki jih že pestijo zdravstvene težave, predvsem kronične. Katere bolezni so najbolj »dojemljive« za spremembe v vremenu?
Veliko kroničnih bolezni se ob vremenskih spremembah odzove z ojačanimi bolezenskimi znaki. Zanimivo je, da odziv ni enak in sočasen pri vseh kroničnih boleznih. Razmere, ki povečajo težave zaradi povišanega krvnega tlaka, so povsem nasprotne od tistih, ki povečajo težave ob nizkem krvnem tlaku. Zaradi vremena ne zbolimo, lahko pa vreme deluje kot sprožitelj neke bolezeni, če zanjo že obstajajo pogoji. Pred nekaj desetletji je raziskava, opravljena v Sloveniji, pokazala povezavo med vremenskimi razmerami in pogostostjo primerov možganske kapi. Zelo pogosto se ob vremenskih spremembah okrepijo revmatične težave, tudi bolezni dihal, srca in žilja se v veliki meri odzivajo z okrepljenimi simptomi na vremenske spremembe.
Kaj pa zdravi ljudje, kako vreme vpliva nanje?
Tudi zdravi ljudje lahko imamo težave zaradi vremenskih razmer. Tako se lahko na mestu že zaceljenih poškodb občasno spet pojavijo bolečine, prav tako se na vremenske razmere odziva pojav tako imenovanih »fantomskih bolečin«. Najpogosteje vreme vpliva na zbranost, ki ob obremenilnih vremenskih razmerah prej popusti, kar lahko vodi do pogostejših napak ali celo nesreč. Tudi nerazpoloženost, hitrejša utrujenost, notranji nemir, potrtost ali evforično razpoloženje so lahko posledica vremenskih razmer. Zanimivo je, da lahko vremenske razmere nekoliko povečajo dovzetnost za učinke alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Ob določenih vremenskih razmerah so pogostejši glavoboli in migrenski napadi; ob drugačnih vremenskih razmerah pa se poveča pogostost pojavljanja krčev, kolike.
Po naših raziskavah, ki smo jih opravili pred leti v Sloveniji, ljudje najpogosteje tožijo nad motenim spanjem.
Najbolj poznan je vpliv vročinskih valov na zdravje in počutje, ko nam popusti zbranost in delovna storilnost, stopnjujejo se nekatere bolezenske težave, epidemiološke raziskave kažejo tudi na povečano umrljivost med vročinskimi valovi.
Zakaj je vreme tako močan dejavnik vpliva na počutje in zdravje ljudi?
Kateri vremenski pojavi so pravzaprav odgovorni za vpliv na človeka? Okolje in ozračje kot njegov pomemben del na nas vplivata kot celota. Prav tako se ljudje odzivamo kot celota. Okolju in ozračju se neprestano prilagajamo, a ko se prilagajanja zavemo, nam to običajno že predstavlja obremenitev. Najmočnejši dražljaj iz okolja so toplotne razmere, ki vključujejo tako temperaturo in vlažnost zraka, gibanje zraka, kratko in dolgovalovno sevanje. A ni edini, pomembni so tudi učinki sevanja, sestave zraka in vremenskih sprememb. Pri sevanju ločimo vplive toplotnega sevanja, vidne svetlobe in UV-žarkov.
Ljudje pogosto slabo počutje, razdraženost, utrujenost in druge simptome pripisujemo nizkemu zračnemu tlaku. Zakaj ti simptomi niso prisotni na primer v gorah, kjer je zračni tlak nižji?
Zračni tlak je povezan z delnim tlakom kisika v zraku. Če gremo zelo visoko, se zaradi pomanjkanja kisika pojavijo znaki višinske bolezni. A z vprašanjem ste najbrž mislili običajne razmere za tiste, ki se vzpenjamo na zelo visoke gore. Spremembe zračnega tlaka so posledica tako spremembe nadmorske višine kot tudi odraz dogajanja v ozračju. Ljudje se odzivamo na spremembe v ozračju, kot je zamenjava zračnih gmot, ki imajo različno vlažnost, temperature, spremeni se lahko ionska sestava zraka, elektromagnetno valovanje, elektrostatično polje, zračni tokovi. Ker se te spremembe odražajo tudi s spremembami zračnega tlaka, ljudje povežejo spremembe v zračnem tlaku z vremensko pogojenimi težavami.
Se vremenska obremenitev spreminja tudi glede na lokacijo? Je na primer obremenitev na Gorenjskem drugačna kot na primer na Obali?
Za vsako pokrajino in vsak kraj je značilno, da se vremenski procesi velikih razsežnosti lokalno prilagodijo. Zato se tudi drugače kažejo. Posebej ob gorskih pregradah je lokalni vpliv izrazit, saj gorski grebeni lahko znatno spremenijo vetrne razmere. Nič čudnega, da so vplive vremena na ljudi na znanstven način začeli najprej preučevati v okolici Alp, kjer občasno piha močan fen. Sicer pa so tudi po kotlinah in dolinah pogoste temperaturne inverzije, ki vplivajo na kakovost, vlažnost in temperaturo zraka.
Najpogosteje vreme vpliva na zbranost, ki ob obremenilnih vremenskih razmerah prej popusti.
V preteklosti so nekatere kraje z ugodnim podnebjem uporabljali za izvajanje klimatske terapije. Najpogosteje so se posluževali morskega, gorskega in sredogorskega podnebja; vsako izmed njih ima svoje indikacije in učinke.
Tudi v Sloveniji je nekaj krajev, ki so v preteklosti sloveli po ugodnih podnebnih vplivih, a za doseganje opaznih trajnejših učinkov klimatske terapije se je potrebno v takem podnebju zadrževati vsaj tri tedne. V današnjem času, ko denarja primanjkuje na vseh področjih in je tempo življenja vse hitrejši, je klimatska terapija vsaj pri nas skoraj pozabljena in odrinjena na rob.
Ali se vplivom vremena lahko »upremo«?
Znano je, da nismo vsi enako dovzetni za vremenske vplive, naša dovzetnost se tekom življenja lahko močno spreminja. V splošnem velja, da so telesno dobro utrjeni ljudje bolj odporni na vremenske vplive. Pomaga zdrav način življenja, z vsem kar spada pod to oznako; ustrezen ritem in izmenjava počitka in obremenitev, ustrezna/ zdrava prehrana, gibanje in to, da znamo prisluhniti svojemu telesu. Če vemo, katere vremenske spremembe nam povzročajo težave, lahko svoj ritem temu prilagodimo tako, da v času močnejšega vremenskega vpliva omejimo druge obremenitve, lahko pa se s svojim zdravnikom dogovorimo o možnosti lajšanja vremensko pogojenih težav z zdravili. Dovzetnost za vremenske vplive se lahko poveča ob bolezni in v času okrevanja, pod vplivom fizičnega in psihičnega stresa, neustrezni prehrani, v začetnem življenjskem obdobju in večinoma postopno po štiridesetem letu.
