Marsikdo bi pomislil, da v osnovnošolskih letih to sploh še ni mogoče, a je krepko v zmoti. Raziskave kažejo, da se veliko otrok z drogo prvič sreča že v osnovni šoli, največkrat pa na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Najpomembnejšo vlogo v komunikaciji z otroki imajo starši, ki lahko z vzgojo in s preventivnim delovanjem odvrnejo otroka od raznih odvisnosti. S takšnim delovanjem je treba začeti že zelo zgodaj.
Otroci od 6 do 9 let
Otroci med šestim in devetim letom imajo navadno dobro samopodobo, radi obiskujejo šolo in prihajajo do novih spoznanj. Učijo se na podlagi izkušenj in pogosto mešajo dejstva in fantazije. Še vedno potrebujejo jasna navodila oziroma pravila, ki jih usmerjajo pri odločanju in obnašanju. Za to potrebujejo veliko ustreznih informacij. Otroci v tem obdobju se precej intenzivno zanimajo za svoje telo. Dobiti morajo dovolj znanja o zdravju in hrani, ki zagotavlja zdravje, ter o snoveh, ki mu lahko škodujejo. Pri teh letih naj bi otroci že znali odgovoriti na vprašanja, kot so npr., katere so nedovoljene droge in zakaj, kakšna je razlika med hrano, strupi, zdravili in nedovoljenimi drogami ter kakšna so pravila v šoli in doma glede alkohola in drog.
V tem obdobju odraščanja morajo starši poskrbeti za to, da bo otrok razumel pravila, ki veljajo v družini, in tudi vedel, zakaj so potrebna. Vedno znova je treba poudarjati pomen zdravja in se pogovarjati tudi o slabih navadah, kot so pitje alkohola, kajenje, jemanje drog. Otrok mora poznati tudi pasti televizije in oglasov, ki skušajo ljudi prepričati o nakupu proizvodov, tudi zdravju škodljivih. Omeniti je treba tudi njihov vpliv na potrošnika, saj so njihove obljube, da bo postal lepši in privlačnejši, če bo uporabljal določen izdelek, prazne. Vzgojno je lahko tudi ustvarjanje položaja, v katerem bi otrok moral reči »ne«. To so situacije, ki ga spravljajo v neprijeten položaj, torej situacije, v katerih se bo otrok resnično moral odločiti in pri tem pokazati svojo samostojnost.
Otroci od 10 do 12 let
Osnovnošolci, stari od 10 do 12 let, želijo spoznati, kako kaj deluje in kje dobiti informacije, pri čemer imajo veliko vlogo prijatelji. Otrokovo samopodobo delno določa tisto, kar je sprejemljivo za njihove vrstnike oziroma prijatelje, še zlasti tiste, ki so v skupini vzorniki. Posledica tega je veliko posnemovalcev, ki niso sposobni samostojnega odločanja in presoje.
V tem obdobju lahko staršem pomaga tudi to, da se povežejo in spoprijateljijo s starši otrokovih prijateljev. Z združenimi močmi bodo otroku lažje privzgojili pozitivne socialne navade.
Mladostniki od 12 do 15 let
V zgodnji adolescenci se začne vpliv staršev zmanjševati; lahko govorimo o tako imenovanem kontrolnem vplivu. Otroci so v procesu ustvarjanja nove identitete, veliko si jih poišče novo družbo in se želi posloviti od ustaljenih vzorcev vedenja. Večina že dojema abstraktno in se začne ukvarjati s prihodnostjo. Razumejo in vedo, kako lahko njihovo vedenje vpliva na druge. Pogosto so nezadovoljni s seboj, se dolgočasijo in si ne znajo najti zaposlitve, ki bi nanje ugodno vplivala. Pojavijo se tudi konflikti s starši in z okoljem. Nekateri začnejo uživati droge zgolj iz kljubovanja staršem, ki jim to odsvetujejo.
Naloga staršev je, da svojega otroka vzgajajo in učijo, da bo znal prepoznavati problematične situacije. To je lahko že hišna zabava pri nekom doma brez navzočnosti staršev, kjer sta navzoča tudi droga in alkohol. Otroku je treba pomagati razviti pozitivno samopodobo in poskrbeti, da bo zdrav in da se bo v svoji koži dobro počutil. Z otrokom je treba preživeti čim več prostega časa in se z njim pogovarjati o različnih temah. Kadar se želi pogovarjati, mu moramo nameniti vso pozornost.
Kaj pomeni pritisk vrstnikov
V skupini, ki ji otrok ali mladostnik pripada, se izoblikuje odnos do določenega načina vedenja. Nekateri posamezniki znotraj skupine so bolj cenjeni in zaželeni kot drugi. Nekatere družba označi za mamine sinke ali »piflarje« ter jih začne zaničevati in zasmehovati, pri čemer ti posamezniki podležejo pritisku in se začnejo vesti tako, kot narekuje skupina – vse samo zato, da bi bili sprejeti. Veliko mladostnikov se v skupino ne vključijo zlahka, prevzema jih občutek strahu, negotovosti in pomanjkanja samozavesti. Prav zaradi pritiska družbe se mladostniki najpogosteje odločajo za jemanje drog in alkohola. Pogosto se mladostniki tega pritiska niti ne zavedajo. Gre za tako imenovani nevidni pritisk, ko se mladostniki zavedajo, da je pri kakem početju nekaj narobe, vendar pritisk ni jasno izražen oziroma sporočen. Kadar so v skupini, preprosto vsi počnejo isto. Na zabavi pokadijo cigareto marihuane, ki gre od ust do ust, odprejo steklenico alkoholne pijače …
Otrok se mora zavedati, kdo so pravi prijatelji in kaj tvegajo s tem, če rečejo »ne«. Kajti pravi prijatelji so samo tisti, ki spoštujejo prepričanje posameznika in mu želijo dobro. Ti ga nikoli ne bodo silili v nekaj, česar ne želi. Otrok mora vedeti, da se mu ni treba pokoravati željam svojih prijateljev. Pravi prijatelji so celo bolj zadovoljni, če imajo ob sebi ljudi, ki so nekoliko drugačni od njih. Za otroka je zelo koristno in zdravo, če ima možnost vključitve v kako interesno dejavnost, kjer bo lahko razvijal svoje sposobnosti in krepil samozavest in samospoštovanje, pridobil pa bo tudi nove prijatelje.
Več informacij in nasvetov lahko poiščete v literaturi:
- Nolimal D., Rejc V.: Pogovori o drogah
- Kostnapfel Rihtar T., Kastelic A.: Klubske droge, Zloženka o predoziranju
- Kastelic A.: Droge in mi
- Čebašek Travnik Z.: Preprečimo odvisnosti, zapolnimo vrzeli
- Flaker V. in drugi: Živeti s heroinom
Previdno z zdravili!
Dejstvo je, da je velik odstotek mladostnikov odvisnih od pomirjeval in uspaval, ne da bi starši vedeli, da njihovi otroci ta zdravila sploh uživajo. Zato priporočamo, da preberete tudi članek o zdravilih, ki lahko povzročajo odvisnost in so zato nevarna.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 16, november 2007.
