Sedeli smo za podolgovatim omizjem v hotelu ob morju. Natakar je protokolarno razdelil kozarce s penino. Naslednji trenutek je prekinilo vstajanje v vzravnano držo gospoda, ki je slovesno nagovoril zbrane: “Prav danes sem dopolnil 85 let in želim, da bi me vsi dohiteli čili in zdravi.”
Seveda je 85 let zavidljiva starost, a nikakor tolikšna, da bi se ne veselili še let, ki prihajajo. Še zmeraj se lahko odločimo in se vpišemo na univerzo, v tečaj, gremo na potovanje, prijateljujemo, delamo. Statistični izračun pokaže, da je stoodstotna verjetnost, da umremo, ko dopolnimo 110 do 115 let. To je naša maksimalna življenjska doba. Le redkim je namenjeno, da to starost tudi doživijo. Kako moramo živeti, da se nam to uresniči?
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj določa dolgost življenja, kakšna je narava staranja. Kaj pospešuje, kaj zavira staranje? Od kod ta vprašanja? Človek je edino živo bitje, ki skuša zavestno upočasniti svoje staranje. Poznati temelje tega univerzalnega procesa je tolikšen izziv, da se vsak od nas tudi sprašuje, kaj narediti, da bomo doživeli visoko starost, če že ne nesmrtnosti.
Znaki staranja
Pozabljanje je res eden od znakov staranja, a če smo dejavni, ta proces lahko zavremo. Kakor krepimo mišice s telovadbo, tako lahko vzdržujemo prožnost mišljenja, pomnjenja, budnega opazovanja z miselnim delom.
Gospodu, ki nas je nagovoril, ne bi nikoli pripisal 85 let, saj te starosti preprosto ne kaže. Veliko bere, je na tekočem z vsakdanjimi dogodki, posebej pa izstopajo živahne pripovedi iz časov, ko je bil še v službi. Na srečanjih ob večerji razpravlja o zgodovinskih temah z žarom, analitično in duhovito. Pred nedavnim se je tudi še aktivno ukvarjal z maratonom, kolesarjenjem in igranjem nogometa. Izjemen zgled vsem nam, ki smo doživeli le nekaj okroglih obletnic in se tako radi izgovarjamo na svojo pozabljivost.
Pozabljanje je res eden od znakov staranja, a če smo dejavni, ta proces lahko zavremo. Kakor krepimo mišice s telovadbo, tako lahko vzdržujemo prožnost mišljenja, pomnjenja, budnega opazovanja z miselnim delom. Žal teh učinkov na zunaj ne opazimo, razen če smo pozorni poslušalci. Na drugi strani staranje spremljajo vidnejši zunanji znaki, še posebej tisti, ki so povezani s kožo in lasiščem.
Če bi znali odgovoriti na vprašanje, kaj je vzrok za staranje, bi lahko tudi kaj ukrenili, da bi dosegli cilj, dolgo življenje. Držali bi se navodil, ki bi nam jih dal zdravnik, in ni razlogov, da cilja potem ne bi dosegli. Kot navadno so stvari malo bolj zapletene.
Evolucijska teorija staranja
Obstaja več teorij, ki pojasnjujejo znake staranja. Po Darwinu je biološki smisel živega sveta v tem, da imajo organizmi plodne potomce. Zanamci, ki se lahko razmnožujejo in imajo mladiče, so porok, da se vrsta (tudi človeška) ohrani. Ker je reprodukcijska faza omejena na mladost organizmov, je težko najti biološko poslanstvo za obdobje, ko so organizmi postarani. Pri človeku je lahko ta faza končana že pri dvajsetih – saj poznamo primere babic in dedkov, ki so stari okrog 35 let. Starost ima tudi svojo vrednost, modrost, a kaj, ko je odzivnost telesnih dejavnosti upočasnjena, kar naj bi bila posledica spremenjenega uravnavanja organov, tkiv in celic.
Nevroendokrina teorija in rastni hormon
Nevroendokrini sistem, ki s hormoni uravnava vse žleze z notranjim izločanjem, se s starostjo močno spremeni. Količina rastnega hormona, ki se v mladosti sprošča periodično iz žleze hipofize, največ zvečer, tik pred spanjem, se s starostjo zmanjša. Ta hormon skupaj z drugimi vpliva na telesno sestavo. Povečuje delež mišičnine in zmanjšuje delež maščevja, ki se z leti vztrajno povečuje.
Zmerna telesna vadba je način, kako lahko pospešimo izločanje rastnega hormona in tako ublažimo primanjkljaj, ki je povezan s staranjem. Ker pa smo ljudje po naravi leni, se vztrajno išče nadomestek, t. i. “telovadno tableto”.
Obnavljanje tkiv z matičnimi celicami, testosteron in pleša
Drug primer neustreznega uravnavanja kvalitete tkiv in celic v starosti je povezan z delovanjem hormona testosterona.
Eden mnogih znakov staranja je pospešeno izpadanje las, po domače pleša. Moški tip pleše pomeni najpogostejšo obliko pospešenega izpadanja las tudi pri ženskah. Je posledica spremenjenega delovanja matičnih celic, ki v lasnem mešičku obnavljajo las.
Takoj po oploditvi jajčne celice z delitvijo nastanejo izvorne matične celice, ki imajo zmožnost, da se razvijejo v katero koli celico od 220 tipov, ki sestavljajo naše telo. Z rastjo plodu te celice oblikujejo tkiva, kjer so celice bolj specializirane (npr. celice kože, srčne mišice, skeletne mišice, celice hrustanca, živčne celice), a še zmeraj vsebujejo tudi redke matične celice. Te so potrebne za obnavljanje tkiv v času življenja, kar pa se staranjem spremeni. Taka sprememba je povezana s plešo.
Moškemu tipu pleše rečemo tudi androgena pleša, ker je povezana z moškim spolnim hormonom testosteronom. Pri moških nastaja v testisih, pri ženskah pa v nadledvični žlezi. Na tkiva deluje tako, da se biokemijsko spremeni v aktivno obliko, v dihidrotestosteron (DHT). Ta sprememba steče zaradi delovanja encima (5-alfa reduktaza, 5AR), ki je na celicah lasnega mešička in celicah žleze lojnice. Ta encim je prisoten tudi v drugih tkivih, na primer na celicah žleze prostate pri moških. Pospešeno delovanje tega encima povzroči spremembe v delečih se celicah lasnega mešička in posledično izpadanje las. Na enak način lahko vodi v povečanje celice prostate, kar se pri starejših moških pogosto izrazi in je povezano s težavami pri izločanju urina.
Delovanje encima 5AR uravnavajo sestavine celic samih in celice imunskega sistema. V prvem primeru so med drugim zelo pomembne naravno prisotne proste maščobne kisline, ki sestavljajo vse celice. Nekatere od maščobnih kislin zavirajo delovanje encima 5AR, s čimer zmanjšujejo nastajanje aktivne oblike hormona DHT. S tem se pospeši rast las, ki je v obdobju staranja upočasnjena. Hitro deleče se celice lasnega mešička so tudi pod nadzorom celic imunskega sistema. Pri odraslih ljudeh je priželjc ali timus navadno zakrnel. V tkivu timusa se odstranjujejo tiste celice imunskega sistema, ki prepoznajo telesu lastne celice kot tujke. Zato lahko take imunske celice povzročijo propad celic lasnega mešička in s tem pospešeno izpadanje las. Izvlečki iz priželjca pa to lahko preprečijo, saj zavirajo delovanje avtoimunih imunskih celic.
Teorija rabe in obrabe celic
Razlogi za staranje so povezani tudi s poškodbami in spremembami znotraj celic samih. Kakor stroj se tudi celice obrabijo. Za delovanje potrebujejo celice energijo, ki nastaja v obliki energetsko bogate molekule ATP. Njen nastanek v celičnem organelu mitohondriju pa spremljajo prosti radikali, kemijsko reaktivne molekule, ki povzročajo poškodbe sestavin celic. Postopoma so poškodbe zaradi obrabe celic tako velike, da se morajo celice odstraniti iz tkiva, kar spremeni kvaliteto tkiva, tudi kože, kar vsi prepoznamo. Spremembe nastanejo zaradi postopne obrabe celic na eni strani in na drugi zaradi neustreznega uravnavanja regeneracije tkiv iz matičnih celic. Preverjen, a nepojasnjen način zmanjšanja obrabe celic je stradanje, kjer zmanjšamo kaloričnost užite hrane. Kako to vpliva na delovanje celic, ni znano, vendar strokovnjaki predvidevajo, da zmanjša obrabo celic. Živeti dolgo in ves čas stradati pa je za ljudi neprijetnost. Raziskovalci iščejo možnosti, kako to obiti. Do takrat pa imamo na voljo možnost, da spremenimo svoje navade. Omizje, opisano na začetku, bi lahko jedlo pičlo hrano in nazdravljalo kar z vodo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 19, februar 2008.
