Bojna linija za bakterije in klice
Umivanje rok z milom lahko po podatkih Organizacije združenih narodov zmanjša okužbe prebavil kar za 44 odstotkov, okužbe dihal pa za 30 odstotkov. Med številnimi ukrepi je prav pravilno umivanje rok z milom temeljni ukrep proti širjenju tovrstnih bolezni. Poleg mila so pomembna in za laično javnost čedalje dostopnejša tudi različna sredstva za razkuževanje, ki preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo.
Letošnjo pomlad so svet preplavile novice o pandemskih razsežnostih nove gripe. Ne glede na še zmeraj deljena mnenja o učinkovitosti in nujnosti zdravil zoper njo je pojav virusa nove gripe zagotovo prispeval k večji ozaveščenosti javnosti o možnih preventivnih ukrepih proti tej in podobnim boleznim, ki se lahko ob neustreznem ravnanju posameznikov izjemno hitro razširijo med ljudmi.
Pravilno umivanje rok rešuje življenja
Prav oktobra smo pod taktirko OZN zaznamovali svetovni dan umivanja rok. Le s pravilnim umivanjem rok bi lahko vsako leto rešili na milijone življenj. V OZN zato še posebej poudarjajo pomen umivanja rok pred hranjenjem, po uporabi sanitarij in po previjanju dojenčkov. Pravilno je umivanje rok z milom, saj sama voda ne odstrani večine nevarnih klic in bakterij. Še boljšo zaščito pa pomenijo antiseptiki in razkužila, saj preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo.
Antiseptiki so snovi, ki uničijo mikroorganizme na živem tkivu, razkužila pa so snovi, ki jih uporabljamo za razkuževanje neživih površin. Ob poudarjanju pomena čistih rok je nujno poudariti, da se antiseptiki lahko uporabljajo kot nadomestek za umivanje rok le, kadar roke niso vidno umazane. Umivanje rok z milom je torej še zmeraj zlati standard higiene rok. Tako antiseptiki kot razkužila lahko učinkujejo na dva osnovna načina. Če bakterije ubijejo, učinkujejo baktericidno, če zgolj ustavijo razmnoževanje bakterij, pa je njihov učinek bakteriostatičen.
SLOVARČEK UPORABNIH IZRAZOV
Antiseptik: sredstvo, ki uniči mikroorganizme na živi koži ali mukoznih membranah.
Razkužilo: sredstvo, ki uniči mikroorganizme na neživih predmetih.
Baktericid: sredstvo, ki ubije bakterije.
Virucid: sredstvo, ki ubije viruse.
Fungicid: sredstvo, ki ubije glive.
Bakteriostatik: sredstvo, ki ustavi razmnoževanje bakterij, ni pa nujno, da jih tudi ubije.
Virusi z ovojnico: virus Herpes simplex, virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, virus influence A, B, C, virus ošpic, virus mumpsa ipd.
Virusi brez ovojnice: rotavirus, hepatitis A ipd.
Učinkovitost antiseptikov in razkužil
Fenol je verjetno najstarejša znana snov za razkuževanje. Vsebujejo ga ustne vode in mila, hkrati pa je tudi aktivna substanca številnih razkužil, ki se uporabljajo v gospodinjstvih. Učinkovito uniči bakterije in viruse z ovojnico, neučinkovit pa je pri uničevanju virusov brez ovojnice in spor. Fenol ni nevaren, previdnost pa je potrebna pri dolgotrajni izpostavljenosti ter pri občutljivejših skupinah ljudi (npr. otrocih), ker lahko povzroči draženje kože.
Antiseptiki za razkuževanje rok najpogosteje vsebujejo alkoholno mešanico etanola in 2-propanola. Odlikuje ju hitro baktericidno delovanje, poleg tega pa učinkujeta tudi tuberkulocidno, fungicidno in virucidno na viruse z ovojnico (virus HIV, virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, rotavirusi, virus influence A, B, C). Alkoholi so neučinkoviti pri uničevanju bakterijskih spor, gliv in virusov brez ovojnice (virus hepatitisa A). Mikroorganizme uničujejo tako, da porušijo strukturo beljakovin v njihovih membranah. Najučinkovitejši so kot vodna raztopina, saj voda olajša prehod alkohola skozi celično membrano. Za optimalno baktericidno delovanje alkoholov je tako priporočljiva koncentracija v razponu med 60 in 90 odstotki. Prav zato uporaba stoodstotnega alkohola ni priporočljiva, saj poruši le strukturo beljakovin v zunanjem delu membran. Prav tako protimikrobni učinek alkoholov močno upade pri koncentracijah, nižjih od 50 odstotkov. Ker alkoholi hitro izhlapijo, je treba biti pozoren na čas izpostavljenosti kože alkoholni raztopini. Izdelovalci alkoholnih antiseptikov zato na embalaži pogosto navajajo priporočen čas delovanja antiseptika v sekundah in priporočeno količino v mililitrih, ki jo je ob pravilni uporabi treba nanesti na kožo. Neželen učinek alkoholov je zagotovo izsuševanje kože.
Varna in pravilna uporaba
Med snovmi, ki uničujejo mikroorganizme tako, da oksidirajo njihovo membrano, je nedvomno najpogosteje uporabljen natrijev hipoklorit (varikina). Raztopina natrijevega hipoklorita se v gospodinjstvih uporablja kot belilo, poleg tega pa tudi za razkuževanje odtokov, straniščnih školjk in drugih površin. V precej bolj razredčeni obliki se uporablja tudi v bazenih, v še bolj razredčeni obliki pa jo najdemo tudi v pitni vodi. Ko torej govorimo o klorirani vodi, v resnici ne govorimo o čistem kloru, ki bi ga vsebovala voda v bazenu ali pitna voda, ampak o natrijevem hipokloritu ali o njemu sorodnih snoveh.
Pravilno je umivanje rok z milom, saj sama voda ne odstrani večine nevarnih klic in bakterij. Še boljšo zaščito pa pomenijo antiseptiki in razkužila, saj preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo.
Pravilno umivanje rok po priporočilih WHO
Če se uporablja v ustrezni koncentraciji in deluje dovolj dolgo, učinkuje proti virusom z ovojnico in proti tistim brez nje. Učinkuje tudi proti glivam, bakterijam in algam, ne pa proti sporam. Natrijev hipoklorit je vključen v priporočila za dekontaminacijo virusov hepatitisa in virusa HIV. Organski materiali, kakršni so na primer iztrebki ali kri, deaktivirajo učinkovanje natrijevega hipoklorida. Zato je treba s površin, ki jih nameravamo razkužiti z natrijevim hipkloritom, predhodno vsaj v grobem odstraniti organski material. Za najboljši učinek je treba natrijev hipoklorit pustiti delovati nekaj minut.
Če želimo, da sredstva za razkuževanje najbolje učinkujejo, je treba upoštevati edinstvene lastnosti protimikrobnega delovanja vsakega razkužila, stopnjo kontaminacije, prisotnost snovi, ki lahko nevtralizirajo njihovo delovanje, ter koncentracijo in količino sredstva za razkuževanje. Pomembni so tudi ustrezna temperatura, čas delovanja, učinek sredstev na površine iz lesa, kovine ipd. ter neželeni učinki. Prav zato je treba pred uporabo prebrati navodilo za učinkovito in varno uporabo, ki je na embalaži vsakega sredstva za razkuževanje.
