V tokratni številki revije Naša lekarna se bomo posvetili pastem, ki jih prinaša poletje. Ena največjih pasti pa je prav sonce, zato mu bomo namenili kar nekaj prostora. Pretirano sončenje, namerno ali nenamerno, je namreč škodljivo.
Okvare zaradi prepogoste izpostavljenosti sončnim žarkom se začenjajo že zgodaj v življenju, ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. Klinične študije pa kažejo, da se več kot polovica žarčenja kože z ultravijoličnimi (UV) žarki zgodi že do 18. leta starosti. Te okvare, ki so posledica bodisi enkratno obilnega ali dolgotrajnega prekomernega sončenja, imajo za posledico pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Poleg zahrbtne bolezni, ki se nemalokrat konča s smrtjo, pa vpliv sončne svetlobe marsikomu zagreni poletne dni, saj povzroča še precej drugih kožnih obolenj – fotodermatoz.
Dejstvo, da velik del škode, ki jo povzroči sonce, nastane že v mladosti, je spoznala Sabina Gosenca, ambasadorka projekta Dan zaščite pred soncem. Kot je dejala, je bilo njeno otroštvo povezano z igro in delom zunaj, pogosto na soncu. O zaščiti kože takrat ni kaj dosti razmišljala, pa tudi zaščitni faktorji sončnih krem, ki smo jih uporabljali pred dvemi ali tremi desetletji, so bili za današnje razmere kar malce smešni in smo jih merili največkrat v enomestnih številkah.
Sabini so pri 25. letih na koži odkrili maligni melanom. Na srečo so ga uspešno odstranili, vendar pa je izkušnja s to najhujšo obliko kožnega raka pripomogla k temu, da je popolnoma spremenila svoje navade in je danes izjemno previdna, ko se odpravi na sonce. »Hudo mi je, ko na plaži ali na terasah lokalov sredi vročega dne, ko sonce najbolj pripeka, vidim punce, ki se zaradi trendov nastavljajo močnemu soncu, da se bodo lahko pohvalile, kako lepo zagorele so. No, pa ne gre le za punce. Tudi fantje bi se morali bolj zavedati, da je porjavelost poškodba kože,« je dejala Sabina, ki je dejala, da je njen najljubši del poletnega dne prav tisti, ko se družine že odpravljajo s plaže, ona pa se odpravi na uživanje v večernem soncu, ko lahko svojo, sicer zaščiteno kožo, mirno nastavi sončnim žarkom, ki v zadnjih vzdihljajih kožo boža, namesto da bi jo teplo.
Kaj pa vitamin D?
Dermatologinja Mateja Starbek Zorko, dr. med, je razbila mit o pomenu sonca za človeško potrebo po vitaminu D: »Potrebno količino vitamina D dobimo že, če gremo na sprehod za deset minut, soncu pa izpostavimo le roke in obraz.« Svoj odmerek vitamina D si zato raje priskrbite v poznih popoldanskih urah, prek dneva pa bo dovolj že hiter obisk trgovine.
Varnega sončenja ni
»Hudo mi je, ko na plaži ali na terasah lokalov sredi vročega dne, vidim punce, ki se zaradi trendov nastavljajo močnemu soncu, da se bodo lahko pohvalile, kako lepo zagorele so. No, pa ne gre le za punce. Tudi fantje bi se morali bolj zavedati, da je porjavelost poškodba kože,« je dejala Sabina Gosenca, ki so ji pri 25 letih odkrili maligni melanom.
Vedno bolj se zavedamo, da je sonce škodljivo za našo kožo, zato se nas, vsaj večina, že vsaj malce zaščiti pred soncem, še posebej v tistih »hudih urah« poletnih dni, ko sonce pripeka najbolj, to je med 10. in 16. uro. Zaščitne kreme in dolga oblačila sicer varujejo telo pred poškodbami, ki jih povzroča sonce, vendar pa dermatologi kljub temu poudarjajo, da varno sončenje ne obstaja, prav tako ne zdrava porjavitev kože. Vsaka porjavitev kože je namreč že poškodba. Če nas sonce opeče, to trenutno že potrpimo, vendar pa se te poškodbe kože kopičijo iz leta v leto. Prav to se je zgodilo Sabini, ki je celo otroštvo brezskrbno tekala po soncu, po dveh desetletjih pa je telo reklo, da je tega dovolj. In res, prav mladi so najbolj ranljiva starostna skupina, saj se v želji po porjavelosti ne zavedajo dovolj posledic, ki jih lahko ima sončenje na njihovo zdravje. Dermatolog Borut Žgavec, dr. med., je povedal, da se maligni melanom lahko pojavi tudi pri mlajših odraslih. V svoji praksi se je srečal celo z bolnikom, ki je bil star komaj 16 let.
Dermatologinja Nataša Grebenšek, dr. med., je zato poudarila: »Varnega sončenja ni. Potrebno se je zaščititi in to vselej, kadar gremo na sonce, najbolje pa je poiskati senco. Vplivi sončenja so lahko zelo hudi, beležimo namreč čedalje več primerov kožnega raka.«
Tanja Ručigaj, dr. med., pa je na to temo dodala, da ljudje stremimo k lepoti, vendar pa ima sončenje prav nasprotni učinek, saj sonce povzroča staranje kože.
Solarij ni nič boljši od sonca
Dermatologinja Lina Virnik Kovač, dr. med., opozarja na škodljivi trend solarija: »Solariji so enako nevarni kot cigareti ali azbest. Pogosto se jih oglašuje kot nenevarno obliko pridobivanja porjavele kože, a kljub temu, da ne povzročajo opeklin, povzročajo globoke poškodbe kože.«
Kako se zaščititi pred soncem?
Varnega sončenja ni. Treba se je zaščititi in to vselej, kadar gremo na sonce, najbolje pa je poiskati senco.
Najboljša zaščita pred soncem je vsekakor zadrževanje v senci v času največje pripeke. Če pa se že odpravimo na sonce, moramo poskrbeti za primerna oblačila in zaščito. Pri zaščiti pred soncem je izjemno pomembna krema za sončenje. Te moramo na izpostavljene dele telesa nanesti dovolj. Preprosto pravilo za količino kreme za sončenje je, da moramo na koži ustvariti enakomeren film kreme, ki ga vtremo v kožo. Če ne nanesemo zadostne plasti izdelka, to bistveno zniža zaščitni faktor.
