Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, ampak »kdaj, kako in koliko«.
Logika dogodka
Vsak dogodek ima svojo vrednost. Mera česa je ta vrednost? Logični red in jasno pravilo namreč zahtevata najprej spoznati argument in šele nato njegovo mero.
Pojem dogodka je v znanost vpeljal Pascal okrog leta 1654, ko je začel raziskovati naključne vrednosti pri metu kocke. Verjetnost je opisal kot »geometrijo naključja«, zato si strokovnjaki še danes predstavljajo dogodke kot »točke« in jih narava dogodka malo zanima. Ta je iz matematičnega gledišča res nepomembna. Vendar je dogodek več kot »brezrazsežna enota« naključja, saj ga zadeva zlasti vzročnost.
Dogodek je naravni pojav s finim ustrojem, kjer dejanje zveže zametek dogodka z njegovim izidom. Podobno, kot v enostavnem stavku povedek poveže osebek s predmetom. Pregledno dejanje naredi dogodek vzročen, nepregledno pa naključen. Čim bolj je dejanje pregledno in z njim dogodek vzročen, tem bolj je njegova vrednost predvidljiva in zanesljiva. Pri metu kocke in igrah na srečo je na primer povsem nepredvidljiva in nezanesljiva. Vrednost dogodka je torej vselej mera njegove izpeljave od začetka do konca. Zato tudi rečemo, da ni stavka brez povedka. Le pri povsem vzročnih dogodkih je lahko vrednost tudi mera zametka ali izida, saj je takrat izid posledica oziroma zrcalo svojega zametka. Nasprotno, pri povsem naključnih dogodkih enoznačen argument mere dogodka umanjka, zato postane vrednost dogodka povsem poljubna in zvečine neljuba. V razumnem svetu so dogodki praviloma vzročni, vendar pogosto začinjeni z naključnostjo, ki jo je treba vzeti v obzir, da ne uide z vajeti.
Zdravilni dogodek
Dogodek, kjer zdravilno dejanje zveže zdravilo z zdravilskim izidom, je zdravilen. Neka snov se more ponašati kot zdravilo le, če je potencialno učinkovita in varna, njena raba pa je upravičena in izvedljiva. Vendar zdravilske lastnosti brez zdravilnega dejanja zagotavljajo le zdravilski izid. Ta je lahko tudi nezdravilen, samo z zdravilnim dejanjem pa postane tudi zdravilen.
Srebanje kave je lahko zdravilen dogodek
Mera česa je tedaj njegova zdravilna vrednost? Kakovosti kave, pivčevega umnega in veščega ravnanja ali njegove zdravstvene potešenosti? Le če je mera umnega in veščega ravnanja, je tudi mera kakovosti kave in pivčeve potešenosti.
Kakovost kave
Droga so posušena jedra zrelih semen, praženih do temno rjave barve in značilno prijetnega vonja. Vsebujejo od 1 do 2 odstotka kofeina, zaradi katerega so poživilo. Največ se ga izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol manj iz instant kave.
Farmakološke učinke kofeina imajo tudi poparki pravega čaja, čaja mate in gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko čokolada in kakav, povsem brez kofeina pa ni niti brezkofeinska kava.
Umno in vešče ravnanje
Kofeinski napitki ne ustvarijo telesne ali duševne moči, marveč nam jo pomagajo sprostiti in so dobrodošli le v tem smislu. Niso primerni za obvladovanje hude utrujenosti in zaspanosti ter za vzdrževanje budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna pozornost, denimo ko vozimo ali upravljamo stroje, saj zmanjšajo preudarnost in odzivno sposobnost. Ko se potroši telesna moč, pa se pojavita nasprotna učinka, nenadna zaspanost in neurejen krvni tlak, kar lahko privede do nezgode.
Zato ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, ampak »kdaj, kako in koliko«. Če vas tare nespečnost, preverite, ali morda zvečer pijete kavo; nosečnice in doječe matere pomislite, da jo bo moral z vami piti tudi kdo, ki je ni naročil. Vsi se zaradi nepredvidljivih učinkov odrecite čezmernim odmerkom, kakršne koli druge zdravstvene dvome pa odpravite skupaj s svojim zdravnikom in lekarnarjem, ki vas bosta varno popeljala skozi zdravilni svet kofeina.
Zdravstvena potešenost
Farmakološko delovanje kofeina je dobro proučeno. V običajnih odmerkih to poživilo naredi človeka miselno in čustveno budnega, razpoloženega ter prijaznega, zgovornega in živahnega. Krepi umske sposobnosti, zatrte od utrujenosti in naveličanosti, ter odloži nastop nezbranosti in zaspanosti. Olajša tudi mišično delo in dihanje. Velike so razlike v učinku na posamezne ljudi ali celo pri istih posameznikih v različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah. Razvajen pivec ali pivka kave, ki popije pet skodelic kave na dan, zaužije glede na drogo in svoj okus od petsto do osemsto miligramov kofeina. Ta se hitro razširi po telesu, preide tudi v materino mleko in plod. Odrasli ga hitro presnovijo in izločijo iz telesa, kadilci in telesno dejavni ljudje še hitreje, jetrni bolniki in nosečnice počasneje, dojenčki pa zelo počasi, zato jih lahko že majhna količina kofeina v mleku vznemiri in moti spanje. Tudi nekatere učinkovine ga zadržijo v telesu, na primer hormonska kontracepcijska sredstva. Ob dolgotrajnem pitju lahko izostanejo nekateri fiziološki učinki, prekinitev pitja pa izzove glavobol.
Pa prijeten počitek – ob srebanju kave ali brez – želim!
