Frekvenca srčnega utripa je pomemben pokazatelj našega zdravja. Meri se jo lahko s športnimi urami med rekreativno ali športno dejavnostjo, z elektronskim merilnikom krvnega tlaka, lahko pa se jo zelo preprosto oceni s tipanjem srčnega utripa na zapestju. Kadar se s tipanjem utripa ne zazna, ga zdravnik izmeri s stetoskopom. EKG monitor pa se uporablja v urgentnih primerih zdravstvene oskrbe. Monitor v grafični ali digitalni obliki prikazuje podatke, s katerimi se oceni delovanje srca.
Srce se med svojim delovanjem razteza in krči. Pri raztezanju se napolni s krvjo, pri krčenju pa kri potisne po žilah. Pri tem se kri iz njegove leve polovice pretoči skozi aorto v glavne arterije. Ker je pretok krvi pri krčenju srca velik, se v arterijskih žilah (ali žilah utripalnicah) zazna pulzni val, ki se otipa s prstnimi blazinicami, ko se žilo pritisne ob tršo podlago (kost ali mišico). Včasih se tako utripanje žil opazi s prostim očesom kot nihanje kože. Temu utripanju pravimo srčni utrip ali pulz. Srčni utrip se otipa nad potekom arterij oziroma se posluša s stetoskopom nad konico srca (apex), ki leži na levi strani prsnega koša. Mesta, kjer lahko tipamo srčni utrip, so tam, kjer potekajo arterije (njihova strokovna imena so zapisana v oklepaju):
- na vratu, levo ali desno ob sapniku (a. carotis)
- na notranji strani zapestja, proti palcu (a. radialis)
- na notranji strani nadlahti, nižje od pazdušne jamice ali nad komolčno kotanjo (a. brachialis)
- na senčnični strani glave (a. temporalis)
- na notranji in zgornji strani stegna noge (a. femoralis)
- zadaj in pod kolenom (a. poplitea)
- na hrbtišču stopala (a. dorsalis pedis)
- na notranji strani gležnja, blizu ahilove tetive (a. tibialis posterior)
Najpogosteje se frekvenca srčnega utripa meri s tipanjem udarcev, ki se občutijo na notranji strani zapestja, kjer poteka radialna arterija. Udarce se šteje pol minute, dobljeni rezultat se pomnoži z dva, saj se vrednosti podajajo na minuto. Če je pulz slabo tipen, pa ga zdravnik izmeri s stetoskopom nad konico srca na levi strani prsnega koša.
Stetoskop je medicinski pripomoček za poslušanje telesnih zvokov, zlasti srca in pljuč. Nekoč je bil podoben leseni troblji, dolgi okoli 30 cm, ki jo je zdravnik prislonil bolniku na prsni koš, ožji del pa na svoje uho. Utripanje srca ustvarja vibracije, ki se na ožjem delu troblje dovolj okrepijo, da vzburijo tudi membrano bobniča v ušesu, zato se utripanje razločno sliši. Danes je stetoskop eden najpomembnejših diagnostičnih pripomočkov. Sestavljen je iz prožne plastične cevi, ki ima obliko črke Y; na koncu vsake ročice je kovinski del z olivo (delom, ki pride v uho), na drugem koncu cevi pa je del, ki zaznava zvok. Ta ima na eni strani tanko plastično membrano, na drugi pa konkaven zvon z odprtino v sredini. Membrano zdravnik pri poslušanju pritisne na pacientove prsi ali hrbet in z njo posluša visoke tone. Konkavni zvon se na kožo le prisloni in omogoča poslušanje nizkih tonov. Frekvenca se s stetoskopom določi ravno tako s štetjem utripov srca v minuti.
Z natančnim merjenjem ali tipanjem srčnega utripa lahko dobimo številne informacije, ki nam pomagajo določiti učinkovitost srca kot črpalke in kvaliteto pretoka krvi v arterijah. Lastnosti pulza, kot so njegova frekvenca, kvaliteta, ritem in polnjenost, lahko določi le izkušen zdravstveni delavec. Frekvenca srčnega utripa je odvisna od aktivnosti človeka, njegovega zdravja, jemanja zdravil, čustvenih stanj, doživljanja bolečine, toplote in mraza.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 59, januar 2012.
