Tako starši kot otroci bi se izognili marsikateri neprijetnosti, če bi se naučili hitro prepoznavati bolezni in težave malčkov ter se nanje ustrezno in pravočasno odzvati.
Plenični dermatitis
Kaj je plenični dermatitis?
Dojenčkova koža je občutljiva, zato jo je treba skrbno varovati pred zunanjimi vplivi. Najbolj obremenjen je predel pod pleničko in prav hitro se zgodi, da koža na tem mestu pordi in se vname.
Zakaj nastane in kako ga prepoznamo?
Kadar pod plenicami koža ne »diha« dovolj, se prične nabirati vlaga, ki zmehča tanko poroženelo plast kože. Mokra koža je bolj dovzetna za fizične, kemične in encimske procese. Urin in blato delujeta dražeče, prav tako ostanki čistil. Vsi ti dejavniki povzročijo, da koža pod pleničko postane rdeča, vneta in srbeča. Pri milejši obliki pleničnega dermatitisa so spremembe manj izrazite, dojenček joka le ob previjanju in čiščenju, razdražena koža je občutljiva na dotik. Pri resnejši obliki je koža močno pordela, pojavijo se bunčice in mehurčki. Poškodovana koža je bolj dovzetna za okužbe, pogosto lahko izoliramo kvasovko Candido albicans. Ta glivica je tudi sicer prisotna na koži, vendar ni povsem jasno, ali je njeno povečano koncentracijo na prizadeti koži povzročil dermatitis ali je Candida prispevala k nastanku dermatitisa.
Preventiva in zdravljenje
Najbolje je preprečiti nastanek s pravilno in dosledno nego kože. Tako malčka obvarujemo pred praviloma nenevarno, a neprijetno situacijo.
Ko se dojenček pokaka ali polula, ritko in spolovilo nežno očistimo le z mlačno vodo, saj lahko mila povzročijo preobčutljivost. Ostanke mazil in umazanijo lahko odstranimo z blagimi olji ali oljnimi robčki. Vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, šele potem mu ohlapno in dovolj zračno namestimo novo. Bombažne plenice morajo biti dobro oprane, brez ostankov pralnih sredstev. Sicer naj bo dojenček, kadar je le mogoče, nekaj časa brez plenice.
Na čisto in suho kožo nanesemo pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, ki kožo pomiri in obnavlja, smukec (talcum), ki nase veže vlago in preprečuje drgnjenje, cinkov oksid, ki deluje protivnetno in suši kožo, bizmutov subgalat, ki deluje blago antiseptično, izvleček kamilice s protivnetnim delovanjem ter ribje olje (oleum jecoris), ki pospešuje celjenje. Priporoča se tudi poparek iz hrastovega lubja za umivanje predela pod pleničko. Deluje protivnetno in zmanjša transpiracijo kože.
V primeru hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki bo prepoznal morebitno sekundarno infekcijo in svetoval, kako najbolje negovati prizadeto kožo. Po potrebi bo predpisal protiglivična ali protivnetna mazila.
Atopijski Dermatitis
Atopijski ekcem ali atopijski dermatitis je kronično, ponavljajoče se vnetje zgornje plasti kože, ki ga spremlja srbenje. V zadnjih desetletjih je vedno pogostejši, v zahodnem svetu prizadene približno 15 % otrok. Bolezen običajno izbruhne do 5. leta starosti, v odrasli dobi se pogosto pojavlja v blažjih oblikah ali celo povsem izzveni.
Ekcem se najpogosteje pojavi med 2. in 5. mesecem starosti, v prvih dveh letih življenja so prizadeta predvsem lica, čelo in lasišče. Koža je rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. Žarišča močno srbijo, posledica praskanja so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Kasneje v otroštvu se kožne spremembe pojavijo največkrat na udih, predvsem v pregibih velikih sklepov ter po vratu. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo.
Zakaj tudi moj otrok?
Atopijski dermatitis je nenalezljiva bolezen, ki je posledica medsebojnega vpliva več dejavnikov, predvsem dednosti in okolja. Tako je bolezen pogostejša v razvitem svetu, predvsem v mestih. Tudi otroci priseljencev iz nerazvitih držav so v razvitem svetu pogosteje razvili atopijski dermatitis kot njihovi vrstniki v matični državi. Večji delež obolelih otrok je iz majhnih, premožnejših družin. Po drugi strani se pogosteje pojavlja pri osebah, kjer so v družini druge atopijske bolezni: astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči.
Tudi v primeru pleničnega izpuščaja velja: Bolje preprečiti kot zdraviti. Malčkovo kožo negujmo pravilno in dosledno: dobro jo očistimo z vodo (brez mila), nato vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, in šele nato namestimo čisto plenico.
Ne le, da se imunski sistem spremenjeno odzove na okolico (z alergijsko reakcijo), tudi koža obolelih je spremenjena. Izguba vode skozi kožo je večja. Znižan je prag srbenja, tako da že stik kože z volno lahko povzroči srbež. Prav tako je slabša kožna pregrada in hitreje pride do infekcij kakor tudi do prodora alergenov skozi kožo. Slabša barierna funkcija je med drugim posledica pomanjkanja lipidov (npr. linolenske kisline) in napačnega delovanja imunskih celic kože.
Kaj poslabša atopijski dermatitis?
Pomembno je, da odkrijemo dejavnike, ki poslabšajo stanje kože, in tako zmanjšamo število zagonov.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih igrajo vlogo predvsem alimentarni alergeni (hrana, kot so jajca, oreščki, mleko, soja), pri starejših stopijo v ospredje zračni alergeni. Dermatitis se tako lahko sezonsko poslabša (npr. pri alergiji na cvetni prah) ali pa je stanje skozi vse leto podobno oziroma je nekoliko slabše v zimskih mesecih (npr. pri alergiji na hišno pršico). Prav tako lahko negativno vpliva čustveni stres, pretirano umivanje kože, znojenje, nošenje oblačil iz volne ali grobih vlaken (zaradi iritacije kože) ter okužba z bakterijo Staphylococcus aureus.
Najpomembnejša je vsakodnevna nega
Ko je bolezen v akutni fazi, starši in otroci praviloma zelo skrbno negujejo kožo, ko pa se stanje umiri, njihova volja popusti. Pri atopijskem dermatitisu pa je ključna prav redna in vsakodnevna nega v obliki oljnih kopeli ter negovalnih mazil. Tako se vzpostavi kožna pregrada, zmanjša število infekcij in ublaži srbečica. Negovalna mazila lahko vsebujejo dodatke, kot so urea, ki nase veže vlago (ni primerna za uporabo na ranjeni koži), rastlinska olja, izvleček kamilic ali srebrov prah, ki deluje antiseptično in protivnetno. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna.
Pri akutnem zagonu ekcema bo zdravnik svetoval obkladkes fiziološko raztopino ter predpisal lokalna kortikosteroidna, ob infekciji pa antibiotična mazila. Ko se zagon umiri, so na voljo imunomodulatorji, kot sta takrolimus in pimekrolimus, ki zmanjšujejo pogostost izbruhov. Srbež zmanjšamo z antihistaminiki v obliki tablet ali sirupa. V poštev pride klimatsko zdravljenje, fototerapija, pri najtežjih oblikah bolezni so na voljo tudi sistemski imunosupresivi.
Ob dokazanem vzroku alergije se moramo določenemu alergenu čim bolj izogibati. Izogibati se je treba tudi dražečim milom in mehčalcem, kajenju v stanovanju, ne pretiravajmo z umivanjem. Tudi pri poklicni izbiri mladih bolnikov je potrebna pazljivost, manj primerni so npr. poklici s pogostim umivanjem in razkuževanjem rok.
Atopijski dermatitis je kronična bolezen, a z doslednim upoštevanjem nasvetov zdravnika, uporabo predpisanih zdravil ter redno nego lahko bistveno vplivamo na njen potek in s tem izboljšamo kakovost življenja.
Zimski dermatitis - pordela in suha koža
Zimski dermatitis prizadene otroke in odrasle s suho in občutljivo kožo v zimskih mesecih, ko je v ogrevanih prostorih zrak izredno suh. Posebno so k izsušeni koži nagnjeni atopiki. Po izteznih delih okončin, pri otrocih dostikrat tudi na licih, se pojavijo blago pordela in luščeča žarišča z razpokano kožo. Srbenje je blago, spremembe lahko pečejo.
Kožo zaščitimo z ustreznimi negovalnimi mazili, ki jih nanesemo vsaj enkrat dnevno ter obvezno po tuširanju. Izbirajmo mazila z višjim odstotkom maščob, ki okrepijo zaščitno vlogo kože in preprečujejo izgubljanje vlage, ter z dodatki naravnih vlažilcev, kot npr. urea, ki zadržujejo vodo v povrhnjici. Kombinacija mraza, vetra, sonca in suhih ogrevanih prostorov predstavlja stres za našo kožo. Z ustrezno nego in zaščito bomo mi in naši otroci lahko brezskrbno uživali v zimskih radostih.
Seveda obstajajo poleg opisanih še številne druge bolezni s pordelimi srbečimi žarišči kot npr. seboroični dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis, garje in psoriaza, a o tem kdaj drugič.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 65, september 2012.
