Celiakija je sistemska, imunsko pogojena bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo. Bolezen nastane kot posledica uživanja glutena, ki je v pšenici, ječmenu in ržu ter delno tudi v ovsu in tako tudi v številnih prehranskih izdelkih. Pri bolnikih s celiakijo je učinkovita terapija brezglutenska prehrana. Če bolnik s hrano ne prejema glutena, se resice tankega črevesa znova obnovijo in prevzamejo svojo vlogo. Nekateri bolniki s celiakijo pa imajo kljub brezglutenski dieti težave. Te so lahko posledica zmanjšanega delovanja trebušne slinavke.
Trebušna slinavka (pankreas)
Trebušna slinavka (pankreas) je prebavna žleza, ki ima dve funkciji, endokrino (z notranjim izločanjem) in eksokrino (z zunanjim izločanjem). Povezana je z dvanajstnikom (začetnim delom tankega črevesa) in leži v višini prvih dveh ledvenih vretenc.
Trebušna slinavka z notranjim izločanjem je sestavljena iz t. i. Langerhansovih otočkov, od koder se v kri izločata hormona inzulin in glukagon. Motnja izločanja inzulina je povezana s sladkorno boleznijo.
Trebušno slinavko z zunanjim izločanjem predstavlja žlezno tkivo, ki izloča približno 1,5 litra soka na dan. Sok trebušne slinavke v glavnem vsebuje elektrolite in beljakovine – večinoma encime (amilaza, lipaza, proteaze). Ti encimi se po obroku hrane s posebnimi regulacijskimi mehanizmi izločajo v dvanajstnik in so pomembni pri razgradnji hrane, zlasti maščob in sladkorjev, pa tudi beljakovin.
Če pride do zmanjšanega delovanja trebušne slinavke (in s tem pomanjkanja prebavnih encimov pankreasa), opažamo različne znake – od meteorizma (napihnjenosti), slabosti, bruhanja, driske, steatoreje (čezmerne količine maščob v blatu) do izgube apetita, malabsorpcije (nepopolne absorpcije hranil v črevesju), hujšanja ipd.
Zmanjšano delovanje trebušne slinavke (ali t. i. eksokrina insuficienca pakreasa) se pojavlja pri različnih bolezenskih stanjih:
- akutnem, kroničnem pankreatitisu (vnetju trebušne slinavke),
- celiakiji,
- stanju po kirurških posegih zgornjih prebavil,
- stanju po operaciji trebušne slinavke in
- drugih bolezenskih stanjih.
Celiakija
Celiakija je bolezen prebavil, pri kateri pride do okvare tankega črevesa. Zaradi okvare se poslabša absorpcija hranilnih snovi, posledici pa sta moten razvoj organizma in slabša telesna odpornost.
Celiakija se razvije zaradi preobčutljivosti za beljakovino gluten oziroma za njegov izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa. Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Bolniki, pri katerih je bila ugotovljena bolezen celiakija, imajo najpogosteje prebavne motnje, prihaja do pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padca odpornosti organizma. Pri nastanku celiakije imajo odločilno vlogo dedni dejavniki.
Celiakija je bolezen, pri kateri alergijska intoleranca za gluten povzroči spremembe na črevesni sluznici. Osnovno zdravljenje bolnikov s celiakijo je torej brezglutenska dieta.
Bolniki s celiakijo so vse življenje vezani na brezglutensko dieto. Gluten je sestavni del beljakovin, shranjenih v endospermu določenih vrst žit. Gluten je pri različnih vrstah žit različen. Značilnost glutena ali lepka je, da veže vodo in skrbi za povezanost in elastičnost testa. Nekatere od glutenskih beljakovin se imenujejo prolamini, in ti povzročajo poškodbe na sluznici pri ljudeh s celiakijo.
Nova dognanja: delovanje trebušne slinavke je lahko zmanjšano pri bolnikih s celiakijo
Različne epidemiološke študije dokazujejo, da je pojavnost celiakije pri odraslih približno enoodstotna. Celiakija je bolezen, pri kateri alergijska intoleranca za gluten povzroči spremembe na črevesni sluznici. Osnovno zdravljenje bolnikov s celiakijo je torej brezglutenska dieta.
Toda v praksi ugotavljamo, da imajo številni bolniki (približno 10 %) kljub brezglutenski dieti driske ali pa vsaj mehkejše blato. Pogosto se takim kliničnim znakom pridruži še napihnjenost (meteorizem) ter pretakanje po trebuhu. Simptomi maldigestije (slabo prebavljene hrane) so lahko minimalni, pogosti pa so še nižja telesna teža, nižja rast, izpadanje las in osteoporoza.
Novejša raziskava avtorja Leedsa s sodelavci iz leta 2007 je pokazala, da je v celotni obravnavani skupini 15 % bolnikov s celiakijo imelo tudi spremenjeno delovanje trebušne slinavke in drisko. V skupini bolnikov na brezglutenski dieti, ki niso imeli driske, so eksokrino insuficienco trebušne slinavke odkrili pri šestih odstotkih bolnikov. Pri bolnikih, ki so kljub brezglutenski dieti imeli drisko, pa se zmanjšano delovanje trebušne slinavke pojavlja v kar v 30–40 %.
Kadar torej trebušna slinavka izloča premalo encimov, potrebnih za razgradnjo hrane, sta prisotna driska in napihovanje! Osnovni vzrok je spremenjena sluznica tankega črevesa, nesinhron prehod hrane iz želodca v tanko črevo in spremenjeno izločanje snovi (holecistokinin – CCK), ki trebušno slinavko spodbuja k izločanju encimov. Sama zgradba trebušne slinavke je pri celiakiji nespremenjena, spremenjeni pa so refleksni mehanizmi, pomembni za njeno delovanje.
Ko imajo bolniki s celiakijo kljub brezglutenski dieti še vedno driske, moramo izključiti še druge vzroke ali zaplete bolezni, preden sklepamo, da gre le za zmanjšano izločanje encimov trebušne slinavke.
Bolnikom z zmanjšanim delovanjem trebušne slinavke pri zdravljenju dodajamo encime trebušne slinavke v obliki kapsul in tako pripomoremo k razgradnji hranil. Težave, kot so driska, napihovanje, slabše napredovanje v rasti in pridobivanju telesne teže, postopoma prenehajo. In, kar je najpomembnejše, izboljša se kvaliteta življenja.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 28, december 2008.
