Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah še ni učakal svojega prvega dne v praksi. K temu so verjetno pripomogle tudi predčasne volitve, ki so spravile v »časovni vakuum« marsikatero pomembno odločitev zakonodajalca. Iz zornega kota zastopnika pacientovih pravic je tako odlašanje seveda nedopustno in v škodo vsakega posameznega pacienta.
Predvidene spremembe in dopolnitve se nanašajo predvsem na sledeče vsebinske sklope: spoštovanje pacientovega časa, drugo mnenje, estetske medicinske posege, zahtevo za prvo in drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic, nadzor nad zakonom z uvedbo inšpekcijskega nadzora in širitev prekrškovnih določb, nadzor nad zastopniki/zastopnicami pacientovih pravic in Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic in zagotavljanje verske duhovne oskrbe pacientov.
Zahteva za prvo in drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic
Rok za vložitev zahteve za prvo obravnavo, ki jo lahko pacient zaradi domnevno neustreznega odnosa vloži s pomočjo zastopnika/zastopnice pri izvajalcu zdravstvenih storitev, bi se z dosedanjih 15 dni podaljšal na 30 dni, zaradi domnevne napake pri zdravljenju pa z dosedanjih 30 na 60 dni po opravljeni zdravstveni storitvi.
Predlagane spremembe se nanašajo tudi na rok za vložitev zahteve za drugo obravnavo, ki jo lahko pacient s pomočjo zastopnika/zastopnice vloži pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic. Le-ta se z dosedanjih 15 dni po vročitvi zapisnika oz. 15 dni po poteku roka za izvršitev dogovora podaljša na 30 dni, v primeru neizvedene prve obravnave pri izvajalcu zdravstvenih storitev pa se rok podaljša z dosedanjih 30 na 60 dni od vložitve popolne prve zahteve pri izvajalcu zdravstvenih storitev.
Estetski medicinski posegi
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah uvaja tudi novost na področju estetskih medicinskih posegov v delu pojasnilne dolžnosti in privolitve v estetski medicinski poseg. Zdravnik, ki bo opravil estetski medicinski poseg, bo moral ustno in pisno pacientu podati pojasnilno dolžnost. Starostna omejitev za privolitev v takšen medicinski poseg je 18 let, potrebna pa je tudi polna poslovna sposobnost pacienta/pacientke. Privolitve po novem predlogu ne more podati zakoniti zastopnik ali skrbnik.
Drugo mnenje
Za lepotne operacije, ki sicer veljajo za agresivne nepovratne postopke s trajnimi posledicami, se letno odloča 1.200 Slovenk in Slovencev. Prednjačijo popravila nosu in povečava dojk. Razlike v cenah posegov se razlikujejo od izvajalca do izvajalca. Cene nekaterih estetskih posegov, povzete po ceniku enega od ponudnikov v Sloveniji:
- prvi pregled: 50 €,
- face lift: 3.600 €,
- liposukcija: 2.000 do 4.500 €,
- povečanje ustnic: 300 €,
- povečava dojk: 3.500 €.
Pravica do drugega mnenja je zaradi težav, ki so se pojavljale v praksi, zahtevala spremembo. Določbe po novem predlogu veljajo tako za paciente, ki bodo drugo mnenje uveljavljali kot samoplačniki, kot za tiste, ki bodo drugo mnenje uveljavljali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z možnostjo izbire zunanjega drugega mnenja, ki ga poda zdravnik, zaposlen pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev kot lečeči zdravnik, ter na podlagi nabora zdravnikov, bo zagotovljena neodvisnost podaje drugega mnenja. Strokovnost podaje drugega mnenja se bo zagotavljala z določitvijo delovnih izkušenj in veljavnostjo licence posameznega strokovnjaka. Pravočasnost se bo zagotovila z določitvijo najdaljšega roka, v katerem je treba podati drugo mnenje. Pacient bo varovan tudi pred vsemi morebitnimi negativnimi posledicami, ker je zahteval drugo mnenje. Drugo mnenje bo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uveljavljeno na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti na podlagi napotnice, zahtevano s strani pacienta ali lečečega zdravnika ter pri akutnih zdravstvenih stanjih (uveljavi največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja), pri kroničnih pa ob vsakokratnem akutnem poslabšanju zdravstvenega stanja. Pacient ali lečeči zdravnik se bo lahko na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti samostojno odločil, ali bo uveljavljal notranje ali zunanje drugo mnenje oz. drugo mnenje iz tujine.
Spoštovanje pacientovega časa
Ta vsebinski sklop se nanaša na: čakalne dobe in čakalne sezname, čakalni čas in obveznosti izvajalcev zdravstvenih storitev. Predlagana novela od izvajalcev zdravstvenih storitev pričakuje, da bodo ti:
- poskrbeli za najkrajši možni čakalni čas,
- zagotavljali ustrezno vodenje čakalnih seznamov in črtanje pacientov iz seznama v zakonsko določenih primerih,
- naročali paciente na zdravstvene storitve osebno, elektronsko ali telefonsko (slednje najmanj polovico ordinacijskega časa).
Čakalni čas bi po noveli na primarni ravni znašal največ 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pa največ 60 minut. Izvajalec zdravstvenih storitev ne bi bil vezan na te časovne omejitve v primerih izvajanja nujne medicinske pomoči. Naročeni pacienti bi imeli (moralno/logično) prednost pred nenaročenimi, nespoštovanje te določbe pa bi veljalo kot prekršek.
Na čakalnem seznamu se vodijo dodatni podatki, ki bodo zagotavljali večjo transparentnost na področju čakalnih dob, predvsem pa gre za opredelitev uveljavitev stopenj nujnosti (nujno, hitro, redno), ki so vezane na samega pacienta in spremne zdravstvene dokumente.
Nadzor nad zastopniki/zastopnicami pacientovih pravic in Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic
V predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah je dodan tudi nadzor nad Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, ki v sedaj veljavni različici ni bil urejen, kar se je v praksi pokazalo kot pomanjkljivost. Nadzor nad delom komisije se bo izvedel na pobudo pacienta, izvajalca zdravstvenih storitev, inšpekcije, sodišča oz. Varuha človekovih pravic. Prav tako je v noveli predvidena možnost izrednega nadzora nad zastopniki/ zastopnicami. Kot inšpekcijska organa sta izrecno navedena Informacijski pooblaščenec ter Inšpektorat RS za kulturo in medije.
Zagotavljanje verske duhovne oskrbe
Do sedaj je bilo to vprašanje na področju zdravstva po mnenju razdeljene stroke pokrito s Pravilnikom o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev, Zakonom o verski svobodi in Ustavo RS kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v naši državi. Omenjeni Pravilnik določa, da imajo pacienti, njihove bližnje osebe in druge osebe, ki se nahajajo v zdravstveni ustanovi, v času, ko se nahajajo v zdravstveni ustanovi, pravico do verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, tem pravilnikom in pravili zdravstvene ustanove. Zdravstvena ustanova zagotovi tudi prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo. Naloge verske duhovne oskrbe opravlja en duhovnik na 500 hospitaliziranih pacientov.
Področje verske svobode posameznika je v okviru svobode vesti urejeno v 41. členu Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico vsakega posameznika do svobodnega izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju ter pravico staršev do verske in moralne vzgoje otrok. Način izvajanja verske duhovne oskrbe je v praksi prepuščen posameznim zavodom in ponudnikom zdravstvenih storitev. Po noveli Zakona o pacientovih pravicah bo moral izvajalec zdravstvenih storitev pacientu in njegovim ožjim družinskim članom/bližnjim omogočiti ravnanja verske narave (dostop duhovnika, dostop do knjig z versko vsebino, sodelovanje pri verskih obredih, zagotovitev primernih prostorov itd.).
Ureditev tega področja v nekaterih evropskih državah
Na Danskem sprejeti Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 2005 predstavlja skupek do tedaj razdrobljene zakonodaje s področja varstva pacientov (Zakon o oploditvi, Zakon o splavu in Zakon o presaditvi). Tudi Norveška pozna Zakon o pacientovih pravicah, ki ga je implementirala že leta 1999. Splošne pravice in dolžnosti pacientov zajema madžarski Zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1997. V Litvi so pravice pacientov urejene z Zakonom o pravicah pacientov in povrnitvi škode, povzročene pacientom, iz leta 1996.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.
