Najlepši letni čas je že potrkal na naša vrata, mnogi pa ob tem pomislijo na težave zaradi alergij. Ste med njimi tudi vi? Alergije pa se ne pojavljajo samo spomladi in poleti, ampak se z njimi srečujemo vse leto. Poglejmo, katere so najpogostejše oblike alergij, kakšne težave povzročajo in kako jih lahko ublažimo.
Kaj je alergija
Alergija je nenormalen odziv imunskega sistema na snov, ki navadno ni škodljiva. Lahko se pokaže na dihalih (seneni nahod, astma), v prebavilih (alergija na hrano), na koži (piki žuželk, atopični in kontaktni dermatitis).
V razvitih deželah 10 % prebivalcev toži o simptomih senenega nahoda, zaznavamo pa čedalje več alergičnih obolenj. Dovzetnost za alergije je dedna, alergijski simptomi pa se v življenju pokažejo sčasoma.
Povzročitelji alergij so alergeni. Te lahko vdihavamo, zaužijemo s hrano ali pijačo, v telo pa lahko vstopijo tudi skozi kožo. Alergeni so na primer neškodljiv cvetni prah, ki povzroča seneni nahod, živalske dlake, hišni prah, sonce, piki žuželk, kozmetični izdelki, čistila, zdravila in sestavine hrane, ki so lahko vzrok za trebušne bolečine, bruhanje, drisko, krče, glavobol.
Najpogostejše alergije
Seneni nahod
Seneni nahod povzroča utrujenost, pekoč občutek in srbenje v očeh, rdečo veznico, žgečkanje v nosu, zamašen nos in napade kihavice s tekočim izločkom ter žgečkanje v požiralniku zaradi izsušene sluznice. Težave se odražajo kot glavobol, razdražljivost, težave pri dihanju in tudi kot bronhialna astma.
Kako razlikujemo prehlad in seneni nahod
| Prehlad | Seneni nahod |
| povzročitelj je virusna okužba | povzročajo različni cvetni prahovi |
| izgine po 10 dneh | traja lahko nekaj tednov do nekaj mesecev ali vse leto |
| izcedek iz nosu je gostejši in sluzast | izcedek je voden, čist in redek |
Alergija na hišni prah (pršice)
Pri alergiji na hišni prah (pršice) iz stanovanja odstranimo vse preproge in oblazinjeno pohištvo ter uporabljamo prevleke za posteljnino in žimnice, ki ne prepuščajo pršic. Dopust preživimo v visokogorju (nad 1200 m), kjer zaradi nizke vlažnosti zraka skoraj ni pršic.
Alergijsko vnetje očesne veznice
Alergijsko vnetje očesne veznice je nenalezljivo in se kaže z znaki, kot so rdeče oči in prozoren izloček. Tudi pri tem je pomembno, da se izogibamo alergenom. Za lajšanje težav lahko uporabljamo kapljice za oči, ki nam jih priporoči farmacevt.
Atopični dermatitis
Atopični dermatitis je alergijska kožna bolezen, ki prizadene okoli 15 % vseh otrok. To je podedovana preobčutljivost kože. Pojavijo se kožne rdečine na čelu in licih, ki se lahko razširijo v sklepne pregibe, kar močno srbi. Vzrok za kožne alergije so alergeni iz okolice ali izredna duševna preobremenjenost. Pri majhnih otrocih in dojenčkih so povzročitelji lahko pršice, pelod, plesni, živalska dlaka in volnena oblačila ali hrana (kravje mleko in izdelki, kokošja jajca, ribe, školjke, orehi, arašidi, soja, stročnice, svež kvas, svinjina, zelena, začimbe, agrumi, pšenica in izdelki iz pšenične moke, čokolada, jagode, paradižnik, špinača, kislo zelje, nova uvožena živila).
Tudi piki žuželk so lahko zelo nevarni. Alergični na pike morajo po piku vselej poiskati zdravniško pomoč! Sami lahko blažimo le lokalne simptome. Kako pa lahko lajšamo težave? Za oči in nos uporabimo kapljice z vazokonstriktorjem, vendar za nos največ 3dni. Fiziološko raztopino lahko uporabljamo neomejeno. Priporočamo tudi hladne vodne obloge, led in gele z dodatki izvlečkov kamilice, aloe vere in ognjiča. Na prizadetem delu kože lahko uporabljamo tudi razne hladilne kreme ali mazila. Posebno učinkoviti so tudi lokalni antihistaminiki, ki so na voljo v vseh lekarnah.
Pri potencialnem tveganju za alergijo (alergija v družini) se priporoča:
- Dojenje čim daljši čas, vsaj šest mesecev, ali hranjenje s hipoalergensko prilagojenim mlekom čim preprostejše sestave.
- Mati naj med dojenjem ne uživa potencialno alergene hrane.
- Sojino mleko ni priporočljivo.
- Šele ko je otrok star sedem mesecev, mu začnemo dajati drugo hrano v obliki kašic.
- Otroku ne dajemo piščančjih beljakovin, lešnikov, mandljev in kiselkastega južnega sadja.
- Hrana naj ne vsebuje barvil in konzervansov.
Odrasli se lahko prehranjujejo po izključitvenih dietah. Priporočljivo je jesti sadje, denimo jabolka, jedi iz ajdove ali koruzne moke, proseno kašo in riž, zelenjavo, npr. korenje, krompir, čebulo, fižol, grah, zelje, cvetačo. Izogibati se je treba svinjini, perutnini, drobovini, prekajeni slanini, jedem iz pšenične moke, začimbam, cvrtju, praženim in močno pečenim jedem.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.
