Po dolgi zimi se vračajo sončni in topli dnevi. Letos se je pomanjkanje sonca čutilo tudi na razpoloženju ljudi. Sneg na smučiščih v spremljavi mraza in oblakov ni več navduševal tako kot v začetku januarja. Morda se bom tudi zato zdel komu odveč ali celo tečen, ko v članku delim nasvete in opozarjam na dejstva v zvezi s prekomernim izpostavljanjem soncu. Morda je to tudi moja poklicna obremenjenost, saj se vsak delovni dan srečujem s posledicami takšnega načina življenja.
Svetlobo in sonce potrebujemo za dobro razpoloženje. Marsikdo si tako »napolni baterije«. Vendar je vsega dobrega, tako tudi sonca, lahko hitro preveč. Dejansko ga potrebujemo zelo malo. Osnovna potreba je tvorba vitamina D v koži. Za slednje ni potrebna nikakršna porjavitev kože, kaj šele sončna opeklina. 
Dovolj je le nekaj minut na dan soncu izpostaviti površino obraza in hrbtišč rok ali podlahti. Slednje ni nikakršna težava, če imamo aktivni način življenja, v katerem je čas tudi za gibanje na prostem. Posebno sončenje zaradi vitamina D ni potrebno, saj nastane kar tako, mimogrede. Nabiranje zaloge v poletnem času prav tako ni smiselno, saj je razpolovna doba vitamina D 15 dni. Z leti se tvorba vitamina D v koži zmanjšuje, število poškodb zaradi ponavljajočega se izpostavljanja UV-žarkom sonca pa se povečuje. Po 50. letu bi bilo smiselno opraviti meritve vitamina D v krvi v zimskem času in v primeru vrednosti pod 20 ng/l razmisliti o nadomeščanju vitamina D in kalcija s prehranskimi nadomestki. Nadomeščanje vitamina D vsekakor potrebujejo ogrožene skupine prebivalstva, med katere spadajo dojeni otroci in ostareli, osebe, ki imajo izjemno omejeno izpostavljanje soncu, indeks telesne mase več kot 30, zmanjšano absorpcijo maščob in temnopolti.
Zaščite pred soncem je redkokdaj preveč
Ženske v arabskem svetu so najboljši dokaz za to. Pokrite so od glave do pete, poleg tega pa je pri njih neporjavela koža statusni simbol. Obratno je v Evropi, kjer poleg poletne mode, ki več odkriva, kot pa zakriva, predstavnice nežnejšega spola še zmeraj želijo poleti pridobiti porjavelo kožo. Razlogi za to so večplastni. Nabiranje zaloge vitamina D za dolge zimske dni v poletnem času ni smiselno, saj je razpolovna doba tega vitamina 15 dni.
Nabiranje zaloge vitamina D za dolge zimske dni v poletnem času ni smiselno, saj je razpolovna doba tega vitamina 15 dni.
Znana je zgodba s Coco Chanel, ki je porjavelost z Azurne obale v pariški jet-set vpeljala v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Coco je bila sinonim za modo in trende. Lahko si je privoščila brezdelje ob Azurni obali in porjavelost, ki je postala znak prestiža in zdravja. Danes verjetno skoraj nihče od sodobnih častilcev porjavelosti ne pozna te usodne povezave z modno oblikovalko in trendom, ki mu sledijo. Porjavelost se dojema kot znak zdravja oziroma se večini zdi, da so porjaveli vsaj videti bolj zdravi. Žal sodobna dermatologija temu ne more pritrditi. UV-žarki najprej povzročijo okvaro v celicah kože, šele nato se sproži mehanizem pigmentacije, ki je le eden od obrambnih mehanizmov kože pred škodljivimi vplivi UV-žarkov. Posledice, tako kratko- kot dolgoročne, so takšne, da si jih nihče ne bi želel imeti. Pravzaprav me čudi, da ne prevlada trend zaščite pred soncem oziroma se ta sprememba razmišljanja ne zgodi hitreje, kot je to opaziti v zadnjih letih.
Smo se škodljivosti pretirane zagorelosti zavedli prepozno?
Sprememba razmišljanja iz zdrave zagorelosti v zdravo bledico se je zgodila v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat so se pojavila opozorila dermatoloških organizacij v svetu, ki so svarila pred prekomernim izpostavljanjem soncu in umetnim virom UV-žarkov.
V zadnjih 25 letih je delež malignih melanomov v razvitem svetu narastel bolj kot katerikola druga oblika raka.
Mnoga združenja so izdala nacionalna priporočila za zaščito pred soncem in uporabo solarijev. Temu trendu je sledilo tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov, ki se je dodatno priključilo projektu Euromelanoma Day, ki poteka v maju, in v letu 2010 prvič obeležilo dan zaščite pred soncem – 15. junij. Sprememba načina razmišljanja o nevarnosti in dobrobiti izpostavljanja soncu je tako končno začela spreminjati poglede ljudi.
Sonce nas stara
Strašljiva je statistika kožnega raka in melanoma v Sloveniji, še bolj pa pojavnost vseh bolezni, ki jih sonce poslabša, in znakov fotostaranja. Slednjih ne beležimo kot bolezen, mnogi jih dojemajo kot naravni proces staranja. Resnica je takšna, da bi bila pri 70 letih večina ljudi kar dobro videti brez postopkov, ki so na voljo v estetski dermatologiji in plastični kirurgiji, če ne bi bila tekom življenja izpostavljena soncu ali solariju. 
Večina gub, ohlapna in stanjšana koža, razširjene pore, solarni komedoni, temne lise, rumenkasto obarvana koža, drobne žile in rdečina, izrastki, ostro omejene svetle lise so nedvomno posledica fotostaranja.
Kreme za sončenje ne obstajajo!
Za spremembo osveščenosti o soncu je pomembno že poimenovanje krem z zaščitnim faktorjem. To niso kreme za sončenje, ampak kreme za zaščito pred soncem. Prvi termin je zavajajoč, saj daje občutek lažne varnosti. Kreme za zaščito pred soncem so nam v pomoč, ko z načinom življenja ne moremo načrtovati aktivnosti na prostem izven ur najmočnejšega sončnega sevanja ali se zaščiti z oblačili in pokrivali. Pomembno je izbrati primerno kremo za dejavnost, ki jo načrtujemo na prostem. Zmeraj svetujem faktor 50+, saj sem prepričan, da se zaščitne kreme nanašajo v premajhnem sloju, kar v osnovi zmanjšuje zaščitni faktor. Z zaščitnimi kremami se ne moremo popolnoma zaščititi. Predstavljajo zadnji, tretji steber zaščite pred soncem. Prvi je zadrževanje v senci, drugi pa uporaba oblačil in pokrival. Ta bi morala biti takšna, da ne prepuščajo UV-žarkov, pokrijejo ali mečejo senco na telo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 73, maj 2013.
