Diabetes ali sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki prizadene presnovo hrane in tvorbo energije v telesu, kar ima za posledico nenormalno visoke količine krvnega sladkorja (glukoze). Normalna raven glukoze v krvi je med 4.0 in 5.6 mmol/l. Pri zdravem človeku je nihanje ravni glukoze v krvi minimalno, tudi po obroku, kajti inzulin, hormon, ki nastaja v trebušni slinavki, poskrbi, da se glukoza iz krvi prenese v vse celice telesa. Različna živila imajo različen vpliv na nastanek krvnega sladkorja, zato je pri diabetesu prehranska terapija vrednotena kot postopek zdravljenja, ki neposredno vpliva na potek bolezni, težo bolezni, pojav komplikacij in s tem tudi na stroške zdravljenja.
Diabetes tipa 2 se razvije po dovolj dolgem obdobju nezdravega prehranjevanja in zanemarjanja gibanja. Dolgoletna starostna meja 40 let se je začela pomikati navzdol in kar je bilo včasih nepojmljivo, namreč da bi otrok ali najstnik dobil ta tip bolezni, je zdaj realnost.
Prehrana kot postopek zdravljenja
Zdravstvene spremembe, povezane z diabetesom, narekujejo spremenjen način prehrane. Dnevno naj bi zaužili 25 do 30 g vlaknin iz različnih živil, kot so: stročnice, sadje in zelenjava, kosmiči, kaše, polnozrnati kruh itn. Fižol in leča naj večkrat zamenjata meso. Dvakrat na teden naj bi jedli ribe. Peciva iz mešanice polnozrnate in bele moke z dodatkom semen, oreščkov, rozin in suhega sadja, ki vsebujejo veliko vlaknin in so slajena z nekaloričnimi sladili ali sadnim sladkorjem, so za diabetike veliko bolj primerna kot klasično pecivo iz bele moke, ki bistveno bolj glikemično obremenijo organizem.
Poleg obče veljavnih navodil za zdravo prehrano je treba pri diabetesu upoštevati tudi glikemični indeks (GI), ki pove, kako hitro in visoko neko ogljikohidratno živilo dvigne krvni sladkor diabetika. Ker pa ni vseeno, ali diabetik poje eno, dve ali tri jabolka, katerih glikemični indeks je sicer ustrezen, se v zadnjem času uveljavlja še bolj natančno merilo, ki upošteva tudi količino zaužite hrane, in sicer glikemična obremenitev.
Hrana kot smisel življenja?
Mnoge raziskave o življenjskem stilu in prehranskih navadah ugotavljajo, da so nezdrave prehranske navade povezane s slabšim socialnim stanjem. Ljudje, ki nimajo veliko denarja, v glavnem trošijo za vsakodnevne dobrine. V bermudskem trikotniku: trgovina – kuhinja - televizor počasi izginja postava, nabirajo se kilogrami, krvni holesterol in maščobe rastejo. Da bo slika metabolnega sindroma popolna, se pojavi še povišan krvni sladkor. Zadnjič sem govorila z žensko, ki je potožila, da ne vidi nobenega drugega smisla več, kot da kuha in je. Nekdaj vitka ima sedaj okrog trebuha obroč maščobe. Ravno centralni tip debelosti, pri katerem se maščoba nabira okrog pasu, je tako neposredno povezan z nastankom diabetesa tipa 2, da so za moške določili kritično mejo za izbruh bolezni pri 94, za ženske pa pri 84 cm trebušnega obsega. Te številke spodkopavajo mit o dednosti diabetesa, ki je pri tipu 1 komajda 10 %, pri tipu 2 pa gre v največji meri za dedovanje slabih življenjskih navad. Vendar lahko diabetes preprečimo, in tudi ko je bolezen že tu, lahko z zdravim življenjskim stilom preprečimo zaplete.
Restavracija Solata
Če bi ljudje z diabetesom tipa 2 pred nastankom bolezni jedli veliko zelenjave, verjetno ne bi niti zboleli.
V Londonu sem pred leti naletela na restavracijo po imenu Solata. V trendovsko opremljenem lokalu se je trlo lepo oblečenih ljudi, ki so v velikih skledah obedovali solato. Raziskave dokazujejo, da je 60 dag zelenjave in sadja na dan nujno pojesti, če želimo telesu priskrbeti pravo zaščito pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, med katere sodi tudi diabetes. Najbolj zaželena je sveža zelenjava, kakršno pripravljamo v solatah, ker tako ne izgubljamo vitaminov. Pranje solate v petih vodah in s tem izpiranje vitaminov v kuhinjski odtok je v zdravi kuhinji zgodovina. Najbolje je pod tekočo vodo oprati solatne liste in jih natrgati z rokami, kajti pri stiku z noževim rezilom vitamin C oksidira.
Če bi ljudje z diabetesom tipa 2 pred nastankom bolezni jedli veliko zelenjave, verjetno ne bi niti zboleli. V fazi preddiabetesa, ko se glikemija giblje med 6 in 7 milimoli, bi s spremembo življenjskega stila, ki bi trajala vsaj tri leta in poleg zdrave prehrane obvezno vključevala tudi več telesnega gibanja, lahko nastanek diabetesa preprečili ali vsaj za dolgo časa zavrli. Zelenjava ne dviguje krvnega sladkorja, zato jo lahko diabetiki uživajo v skorajda neomejenih količinah. Žal je tega konec, če pride do okvare ledvic in mora diabetik na dializo; takrat lahko je samo še kuhano zelenjavo. Teh primerov ni malo, saj je diabetes najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen ledvic s končno ledvično odpovedjo.
Poskusite se navaditi, da vsako solato pokapljate z limoninim sokom, posebno previdni pa bodite s soljo, saj ima v povprečju polovica sladkornih bolnikov povišan krvni tlak. Tudi kuhana, zmrznjena in celo vložena zelenjava v solati je boljša kot nič zaradi vlaknin, ki jih dobimo z njo. Vlaknine so v prehrani diabetikov na prvem mestu, ker zadržujejo dvig krvnega sladkorja po jedi, kdor pa ima tudi povišan krvni holesterol, bo v dveh mesecih prehranjevanja z obilo vlakninami uredil tudi tega. Krompir zaradi previsokega glikemičnega indeksa ni primeren, boljši so ajdova kaša, pira, leča, rjavi riž ali kuskus. Za popestritev okusa in zvišanje prehranske vrednosti gre zraven sir feta, morda vložena tuna, kuhana perutnina itd.
V spremembo življenjskega stila stopimo z majhnimi koraki, za začetek je to lahko:
Petkova solata (5 porcij)
- 1 manjši radič
- 1 skodelica kuhane čičerike
- 1 skodelica kuhane leče
- 3 žlice vložene koruze
- 1 konzerva tune
- 2 kisli kumarici
- 10 dag fete
- pest oliv
- 1 paprika
- 1 paradižnik
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- sol, kis
- 3 žlice olivnega olja
Čebulo in česen sesekljamo, paradižnik, papriko, kumarici in feto narežemo na koščke in vse skupaj zmešamo s kuhano čičeriko, lečo in koruzo. Prelijemo s polivko iz soli, kisa in olja, potresemo s koščki tune in na koncu vmešamo še natrgane liste opranega radiča. Petkova solata je izdatna, ker je v njej najmanj deset sestavin, zato jo ponudimo kot glavno jed.
Tudi diabetična kuhinja je lahko gurmanski užitek
Veliki kuharski vodnik za diabetike vas bo prepričal, da se zdrava hrana lahko kosa z vrhunsko gastronomijo, tako po izboru živil kot po okusnosti. Recepti so preizkušeni in vam morajo uspeti, če imate le malo kuharskega znanja. Avtorica Darja Lovšin, direktorica Zavoda za izobraževanje o diabetesu in urednica revije Dita, je knjigo izdala že drugič, razširjeno na 250 strani. V njej predlaga recepte za predjedi, juhe, solate, glavne jedi in sladice, dodala je jedilnike za ves teden, razne tabele in diabetični slovar.
Naročila na naslovu revija.dita@siol.net ali po telefonu (01) 542 50 04.
