Sodobni pogledi na cepljenje

Nalezljive bolezni uspešno obvladujemo z najučinkovitejšim med vsemi ukrepi, to je s cepljenjem, kar omogočajo znanje in sodobna, varna ter učinkovita cepiva. Zahvaljujoč cepljenju, ki bi mu lahko rekli kar čudež medicine, sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zboleli, postali invalidi ali celo umirali, ponekod sploh ne srečamo več. Vsako leto je zaradi cepljenja rešenih na milijone življenj.

Ni dvoma, da so tudi ukrepi, kot so sanitacija okolja, preskrba z zdravo pitno vodo in hrano ter osebna higiena pomembno vplivali na raven zdravja prebivalstva, toda to so le spremljajoči ukrepi, ki hkrati s cepljenjem pripomorejo k preprečevanju širjenja črevesnih nalezljivih bolezni in bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Nikakor pa ni možno trditi, da bi se brez cepljenja umaknile bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, oslovski kašelj, gnojni meningitis, še zlasti zato ne, ker za mnoge med njimi ni zdravil. Dokazani so učinki cepljenja na znižanje števila zbolelih, zmanjšanje smrtnosti ter zmanjšanje zapletov in težkih okvar zdravja, ki jih prinaša večina nalezljivih bolezni. Rezultati sistematičnega cepljenja vseh starostnih skupin prebivalstva pri nas so vidni, saj nimamo več davice, otroške paralize, ošpic, prirojenih rdečk, tetanusa pri otrocih, zmanjšalo pa se je število zbolelih za oslovskim kašljem, mumpsom, noricami, hemofilusnim meningitisom in hepatitisom B.

Cepljenje je prineslo olajšanje

Cepljenje se je na Slovenskem začelo takoj po odkritju cepiva proti črnim kozam, okoli leta 1800. Do prenehanja tega cepljenja je preteklo kar 180 let. Cepljenje, ki mu je bila vselej namenjena velika pozornost, se je močno razmahnilo od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Mnogi starši se še spominjajo epidemije otroške paralize, ko so trepetali zaradi strahu, da bi njihovi otroci zboleli za to težko boleznijo, ki povzroča trajno invalidnost. Takrat smo tudi na Slovenskem zabeležili okoli 150 zbolelih. V veliki epidemiji otroške paralize, ki je zajela vso Evropo, je zaradi otroške paralize umrlo več kot 100 bolnikov, mnogo več pa jih je postalo trajnih invalidov. Veliko olajšanje je prineslo odkritje cepiva in uvedba cepljenja za vse otroke, tako da sedaj že več kot tri desetletja otroške paralize nimamo več.

400.000 funtov za objavo lažnih podatkov o cepivu Zgovoren primer manipulacije je dejanje angleškega zdravnika Andrewa Wakefielda, ki je leta 1998 v priznani medicinski reviji Lancet objavil članek o neželenih učinkih cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Predstavil je lažne podatke z navajanjem, da cepivo proti ošpicam povzroča avtizem, in sprožil verižno reakcijo nasprotovanja cepljenju proti ošpicam, kar je v Veliki Britaniji terjalo smrtne žrtve zaradi ošpic. Trajalo je več let, da so z obsežnimi raziskavami ovrgli njegove navedbe, Lancet pa je leta 2010 uradno umaknil svoje članke. British Medical Journal je januarja 2011 objavil, da je prevarant Wakefield od odvetnikov, ki so želeli iztržiti odškodnine za domnevne neželene učinke po cepljenju, prejel več kot 400.000 britanskih funtov.

40 let od zadnjega primera davice

Davice se gotovo še mnogi spominjajo, saj je bila bolezen, zaradi katere so morali v bolnišnico ali pa je kdo izmed sorodnikov umrl zaradi toksičnega učinka zahrbtne bakterije. Že več kot 40 let je preteklo, odkar smo v Sloveniji zabeležili zadnji primer davice, in zaslugo za to ima cepljenje. Prav to nas je rešilo tudi pred vnosom davice iz bivših držav Sovjetske zveze, kjer je pred trinajstimi leti vihrala epidemija, v kateri je zbolelo okoli 150.000 ljudi in 8.000 umrlo.

Povzročitelj tetanusa, ki je stalno prisoten v zemlji in prahu, ogroža (v primeru poškodbe ali rane) vsakogar, ki ni cepljen. Zahvaljujoč cepljenju že nekaj desetletij ne poznamo tetanusa novorojenčkov. Žal pa za tetanusom še danes zbolijo in tudi umrejo starejši od 65 let, ki jim ni bila pravočasno ponujena priložnost, da bi se zaščitili s cepljenjem.

Zadnjih deset let pri nas nimamo ošpic pri otrocih, bolezni, ki trenutno pesti številne (tudi sosednje) evropske države, v katerih delež cepljenih proti ošpicam ni tako visok kot pri nas.

Za vse enak dostop do celjenja

Izkušnje kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno koristi ne le za posameznika, temveč za vse človeštvo. Zelo pomembno je zavedanje o pomenu cepljenja v vseh starostnih obdobjih s poudarkom na pomembni vrednoti oziroma etičnem principu naše civilizacije, imenovanem dolžnost varovanja svojega zdravja, zdravja drugih in skrbi za splošno dobro.

Cepljenje pa je družbena vrednota, do katere naj imajo enak dostop prebivalci vseh starosti in ki naj sloni na principu solidarnosti ter se prilagaja demografskim spremembam, družbenoekonomskemu stanju in stanju bolezni.

Bitka z nalezljivimi boleznimi še ni dobljena

Zaradi velike mobilnosti ljudi in blaga, čedalje večjega števila ljudi z okrnjeno imunostjo ter nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom se bomo vse težje spopadali z nevarnimi okužbami. Največ upanja, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, strokovnjaki opirajo na čim hitrejši razvoj cepiv proti nalezljivim boleznim, ki grozijo celo s pandemsko razsežnostjo.

Zaupanje v sodobno medicino in zdravnikovo znanje ter odločitve je še posebej pomembno pri starših majhnih otrok, torej tistih, ki jih cepljenje najbolj zadeva. V obdobju poplave najrazličnejših informacij, tako preko interneta kot tudi drugih medijev, prihaja sedaj tudi pri nas do situacij, s katerimi so se v državah zahodne Evrope srečevali že pred časom. S pomočjo medijev je mogoče manipulirati z informacijami in jih javnosti predstaviti na želen način. Izkoriščanje odmevnosti aktualnih novic o cepljenju omogoča v javnosti napačne interpretacije znanstvenih dejstev, vsekakor v škodo družbe.

Dokaz, da so cepljenja prinesla mnogo koristi ne le za posameznika, temveč za vse človeštvo, bi moral biti dovolj velik argument, da se povabilu na cepljenje odzove vsak ali da se ga vsaj ne zavrača v imenu drugih.

Koledar obveznega cepljenja predšolskih otrok

Proti tuberkulozi smo do vključno leta 2004 cepili vse zdrave in normalno razvite novorojenčke že prve dni po rojstvu. Od leta 2005 dalje pa cepimo samo novorojenčke, pri katerih obstaja večje tveganje za okužbo. Indikacijo za cepljenje postavi pediater-neonatolog v porodnišnici ob pregledu otroka po rojstvu. Cepljenje pa se opravi prve dni po rojstvu.

Zdravnik lahko priporoči tudi cepljenje proti hepatitisu B, hepatitisu A, pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, noricam, gripi ali rota virusu, če meni, da je to za otrokovo zdravje koristno.

Priporočila Inštituta za varovanje zdravja:

Pred cepljenjem povejte zdravniku, ki cepi:

• ali ima otrok alergijo
• ali ima dokazane vročinske krče 
• ali je imel po prejšnjih cepljenjih stranske pojave.

Po cepljenju otrok prejme rumeno knjižico o cepljenju. Skrbno jo shranite in prinesite s seboj vsakič, ko z otrokom obiščete zdravnika. O vseh reakcijah po cepljenju obvestite otroškega zdravnika in se posvetujte z njim. Če imate kakršnakoli vprašanja v zvezi s cepljenjem, se obrnite na zdravnika, ki vašega otroka cepi.