Svetovni dan prve pomoči in varnosti v cestnem prometu
Avtomobil se uvršča na lestvico desetih največjih izumov človeštva. Ni dvoma, da je popolnoma spremenil dotedanji svet in tudi danes nam močno olajša življenje. S poudarjanjem tako imenovanega »zelenega načina življenja« pa se Benzovemu velikemu izumu pripisuje tudi vse več negativnih posledic. Jih lahko omilimo tudi sami?
Lep jesenski dan me zvabi na izlet v naravo: po kostanj ali lovljenje zadnjih toplih sončnih žarkov. Ob poslušanju priljubljene glasbe se v avtomobilu prepustim udobju vožnje in barvam krajine, ki beži mimo. Vedno znova sem presenečen nad razkošjem odtenkov barv narave v jeseni: od blago rumene, oranžne do kričeče rdeče. Nenadoma avto pred menoj čudno zanese. Poči! Sunkovito zavrem. Na vse strani frčita plastika in steklo.
Na srečo še pravočasno ustavim. Presenečen nad razbitinami za trenutek ne vem, kaj bi storil. »Nesreča!!!« mi šine v glavo. Komaj najdem stikalo za vklop štirih smernih kazalcev. Kar naenkrat se mi v glavi poraja kup vprašanj. Ali se je komu kaj hudega pripetilo? Kje je že odsevni brezrokavnik? Kam moram že postaviti varnostni trikotnik? Voznik v avtomobilu pred menoj krvavi iz rane na čelu. Je tu še kdo, ki bi lahko pomagal? Ne, povsem sam sem. Skušam se spomniti, kaj je treba narediti. Zaustaviti krvavitev vendar! Kje je komplet za prvo pomoč? Pred menoj je kri. Vzamem prvi povoj, nataknem rokavice. Roke se mi tresejo, a obvežem rano. Nato pokličem številko 112. Minute do prihoda reševalnega vozila se vlečejo kot ure. Sem ravnal prav? Reševalci so tu, zdravnica pregleda poškodovanca in me pohvali. Odleže mi. Pomagal sem.
Do kakšne mere še lahko vplivamo na negativne posledice avtomobila, ne da bi se avtomobilu popolnoma odpovedali?
Avtomobil je spremenil svet
Avtomobil se uvršča na lestvico desetih največjih izumov človeštva. Ni dvoma, da je popolnoma spremenil dotedanji svet in tudi danes nam močno olajša življenje. S poudarjanjem tako imenovanega »zelenega načina življenja« pa se Benzovemu velikemu izumu pripisuje tudi vse več negativnih posledic: stroške, onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov, zastoje, kazni, zamude, stres, nesreče, invalidnost … Ob tem se samo po sebi ponuja vprašanje, do kakšne mere še lahko vplivamo na negativne posledice avtomobila, ne da bi se avtomobilu popolnoma odpovedali.
Začne se s prvo pomočjo
Povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3.120 kilogramov ogljikovega dioksida in »popije« za 1.400 evrov bencina. Ob nesrečah smo nekateri bolj ranljivi, drugi manj, vsi pa imamo sposobnosti naučiti se zagotoviti prvo pomoč in s tem rešiti življenje.
Na »cestno problematiko« opozarja tudi letošnji svetovni dan prve pomoči 14. septembra 2013. Namen dneva je opozoriti na pomen prve pomoči za zmanjšanje posledic smrti in poškodb, povzročenih zaradi prometnih nesreč. Tema je aktualna: za posledicami prometnih nesreč je v Sloveniji leta 2012 umrlo 130 oseb, okrog deset tisoč je bilo poškodovanih. Tudi na svetovni ravni je trend podoben, dnevno na cesti izgubi življenje 3.400 ljudi. Združeni narodi prometne nesreče označujejo kot glavni zdravstveni problem z dramatičnimi socialno-ekonomskimi posledicami.
Ključni poudarki letošnjega svetovnega dneva prve pomoči so:
- Prva pomoč očividcev laikov v nesreči je nujno potrebna, saj je prvi pomemben korak v verigi preživetja.
- Vsaka oseba, ki opravlja izpit za voznike motornih vozil, mora pridobiti tudi znanje prve pomoči, to pa bi bilo treba obnavljati na vsakih pet let.
- Vsi udeleženci v cestnem prometu bi morali delovati preventivno in v primeru prometne nesreče znati poskrbeti za varnost, poklicati na pomoč mimoidoče in klicati nujno medicinsko pomoč, znati ugotoviti stanje poškodovancev (zavest, dihanje, poškodbe) ter ukrepati v skladu s smernicami prve pomoči.
- Vsa registrirana vozila morajo biti opremljena z ustreznim kompletom za prvo pomoč.
- Treba je urediti odgovornosti za dajanje prve pomoči in pravno zaščititi dajalce prve pomoči.
Vsak lahko pomaga
Promet ni le glavni krivec za nastanek poškodb ali človeških žrtev, je tudi dejavnik, ki vpliva na izpostavljenost onesnaženemu zraku in hrupu. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v Evropi od 40 tisoč do 130 tisoč ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti od prometa onesnaženemu zraku. Dolgotrajna izpostavljenost poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih.
So torej res za vse krivi le avtomobili? Ali vozniki sami? Je sploh smiselno iskati krivca? Ali se ni bolj modro usmeriti tja, kjer imamo vpliv: na preprečevanje nesreč z dvigom ravni znanja udeležencev v prometu, z bolj strpnim in varnim obnašanjem v prometu? Na to nas opomnijo svetovni dan prve pomoči, dan brez avtomobila ali varnosti v cestnem prometu ter drugi tej problematiki posvečeni dnevi. Ali pa le običajen dan, ko objestno zdrvimo mimo tistega počasnega vozila, ki mečka pred nami, nam pa se grozno mudi, saj vendar že zelo zamujamo. Hkrati pa ogrožamo sebe in druge.
Zgodi se lahko vsakomur, zato pomagajmo
Velik delež posledic prometnih nesreč bi lahko omilili s pravočasnim in pravilnim izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in izvedbo drugih postopkov prve pomoči. Svetovni dan prve pomoči ob tem prinaša pomembno sporočilo: Ob nesrečah smo nekateri bolj ranljivi, drugi manj, vsi pa imamo sposobnosti naučiti se zagotoviti prvo pomoč in s tem rešiti življenje. Kajti prav vsak udeleženec v prometu (od voznika avtomobila, motorista, kolesarja do pešca) se lahko kaj hitro (z)najde v zgodbi iz uvoda.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 75, september 2013.
