Pred nami je čas šolskih počitnic. Marsikatera družina ali posameznik jih bo z veseljem preživel na smučiščih, bodisi doma ali v tujini. Kjer koli že bomo, blizu ali daleč, visoko ali malo nižje, na strmem ali položnem terenu – na vseh smučiščih veljajo enaka pravila in bonton.
To so osnovna pravila, ki so namenjena omogočanju varnosti na smučinah, večjemu redu ter varovanju smučarjev pred poškodbami; te lahko pustijo hude posledice, nekatere za celo življenje. Smučanje je šport, pri katerem drvimo – eni bolj, drugi malo manj – po zasneženih strminah z različnimi, spreminjajočimi se snežnimi podlagami. Zato je smučanje povezano z določenim tveganjem za nas same in za druge.
Da bi bilo tveganja čim manj, je v Sloveniji v veljavi Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč). ZVSmuč se sklada s pravili mednarodne smučarske zveze (FIS). Zavedati se moramo, da na smučišču nismo nikoli sami. Biti moramo strpni in zelo pazljivi, saj imajo na smučiščih pravico smučati smučarji z različnimi stopnjami znan
Najpogostejši vzroki za nesreče in poškodbe na smučiščih so:
- nepazljivost
- nespretna vožnja
- slaba telesna pripravljenost
- neprilagojena hitrost smučanja
- smučanje zunaj urejenih prog
Tveganje za poškodbe in nesreče bomo zelo zmanjšali z dobro telesno pripravljenostjo, primerno opremo, izbiro prog, primernih našemu znanju, z varnostno opremo (čelada!) in upoštevanjem pravil mednarodne smučarske zveze (FIS).
10 pravil FIS, ki jih moramo upoštevati, kjer koli smučamo:
- Obzirnost do drugih: Na smučišču se moramo vesti tako, da z ničimer ne ogrožamo drugih smučarjev ali jim škodujemo.
- Smučarsko znanje: Smučamo tako, da lahko pravočasno ustavimo. Svojo hitrost in način smučanja moramo prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču.
- Izbira smučine: Hitrejši smučar mora smučino izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
- Prehitevanje: Prehitevamo lahko zgoraj, spodaj, levo in desno, vendar v takšni razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za vsakršno gibanje.
- Vključevanje in vnovični spust: Če želimo zapeljati na smučišče ali po ustavitvi nanj spet zapeljati, se moramo navzdol in navzgor prepričati, da to lahko naredimo brez nevarnosti zase in za druge.
- Ustavljanje: Izogibati se moramo ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če ni to nujno potrebno. Smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti oziroma opozoriti na svojo navzočnost.
- Vzpenjanje in spuščanje: Za vzpenjanje, spuščanje ali spuščanje peš uporabljamo rob smučišča.
- Upoštevanje znakov in označb: Upoštevamo oznake in signalizacijo.
- Pomoč: Pri nesrečah smo dolžni pomagati.
- Dolžnost legitimiranja: Če pride na smučišču do nesreče, smo dolžni dati podatke, ne glede na to, ali smo priče ali udeleženci in ali smo odgovorni ali ne.
Doma ali v tujini?
Čeprav imamo v Sloveniji veliko lepih in urejenih smučišč, se vedno več ljudi odloča za smučanje v tujini. Res je, da so naša smučišča manjša, so pa zato bolj domača, cenejša, na njih se je skoraj nemogoče izgubiti in so blizu.
Tujina pa ima druge prednosti. To so predvsem neskončne proge in pobeg iz domačega okolja za kratek čas. Toda čeprav nas tam nihče ne pozna, moramo na tujih smučiščih prav tako upoštevati vsa pravila, ki smo jih našteli.
Ker pa je na smučanju možnost poškodb večja kot na manj aktivnih počitnicah, ne pozabimo na zdravstveno zavarovanje. Takšna pozabljivost nas pri poškodbi lahko zelo drago stane.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 19, februar 2008.
