Jesenski čas nam prinaša veliko veselja s pisanimi barvami, kostanjevimi pikniki, trgatvijo in prijetnimi izleti v naravo. Začne pa se tudi sezona smrkanja, kihanja, kašljanja, bolečin v mišicah, utrujenosti. Da nam prehladi in gripa ne bi prekrižali načrtov, poglejmo najpogostejše nadloge, ki lahko v prihajajočih dneh ogrozijo naše zdravje. Preberite nekaj nasvetov, kako se jim čim bolj izogniti.
Kaj je prehlad
Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne more postati odporno proti vsaki posamezni vrsti. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti proti vsem preostalim vrstam virusov.
Simptomi prehlada so nam vsem zelo dobro poznani:
- bolečine v žrelu,
- zamašen nos,
- obilen izcedek iz nosu,
- kihanje,
- včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost.
Znaki se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni. Prehlad se najpogosteje začne z bolečinami v žrelu, oteženemu požiranju pa sledijo drugi znaki prehlada.
Simptomi virusa gripe
Tudi gripa je akutna okužba dihal, ki pa jo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. To so virusi influence tipa A, B ali C, ki bolj ali manj nenehno spreminjajo svojo sestavo in značilnosti. Največkrat se okužimo z virusom gripe (influence) tipa A, ki tudi najbolj spreminja svoje značilnosti. Naše telo se zato ob vsaki novi okužbi z virusi gripe tipa A znajde pred bolj ali manj spremenjenim nasprotnikom. Proti takemu nasprotniku so protitelesa, ki so nastala pri predhodni okužbi, le malo učinkovita ali pa sploh ne. Takrat bolnik zboli za približno enako obliko gripe, kakršno je že prebolel. Naravne trajne imunosti ni. Virus gripe A je najpogostejši povzročitelj epidemij, ki se pojavljajo na dve do tri leta. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, ki pa se pojavljajo redkeje, na vsaka štiri do šest let. Virus gripe C je najmanj patogen, saj povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih.
Gripo spremljajo:
- visoka telesna temperatura,
- mrazenje,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- glavobol,
- utrujenost,
- suh kašelj in boleče žrelo.
Simptomi gripe se pojavijo dan do dva po okužbi, nastopijo nenadoma in so zelo izraženi. Navadno minejo v enem tednu, utrujenost pa lahko traja dlje.
Virusi gripe in prehlada se prenašajo s kapljicami, ki jih razširjajo bolniki s kašljanjem in kihanjem. Prenašajo se tudi z neposrednim in posrednim stikom (rokovanje, prek kljuk). Zdrav človek se okuži z vdihom okuženega zraka skozi nos ali usta. Lahko pa se okužimo tudi, če se z okuženimi rokami dotikamo sluznic nosu in oči.
Ko zbolimo
Ko zbolimo za gripo ali prehladom, naše telo potrebuje veliko počitka in tekočine, v lekarni pa si lahko priskrbimo zdravila, ki lajšajo simptome. To so:
SLOVARČEK
analgetik – zdravilo proti bolečinam
antipiretik – zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature
antiseptik – snov, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje
lokalni anestetik – sredstvo, ki omrtviči predel, kamor ga nanesemo, in zmanjša občutljivost za bolečino
nosni dekongestiv – zdravilo, ki skrči žilice v nosni sluznici in tako zmanjša oteklino nosne sluznice
antitusik – zdravilo, ki pomirja kašelj
ekspektorans – zdravilo, ki pospeši izkašljevanje
- zdravila za lajšanje bolečine in vnetja (analgetiki in antipiretiki), ki se uporabljajo pri bolečinah ali povišani telesni temperaturi. Uporabljata se predvsem paracetamol (Lekadol, Panadol, Daleron …) in acetilsalicilna kislina (Aspirin). Ti dve učinkovini sta lahko kombinirani tudi z vitaminom C (Lekadol plus C, Daleron C, Aspirin plus C) in sta lahko v obliki šumečih tablet ali zrnc, ki jih raztopimo v vodi ali čaju;
- vnetje žrela lajšamo z antiseptiki, ki so velikokrat kombinirani tudi z lokalnimianestetiki. Navadno so to pastile, ki jih raztopimo v ustih (Septolete, Neo-angin, Strepsils, Angal), ali pa so v obliki pršila (Angal S);
- izcedek iz nosu lahko zmanjšamo z nosnimi dekongestivi (Operil), ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in izločanje sluzi. Uporaba naj ne traja dlje kot pet dnii;
- suh kašelj pomirjamo z antitusiki (slezov, trpotčev sirup, Sinecod, Panatus), ekspektoransi pa nam olajšajo izkašljevanje pri produktivnem kašlju (Flumuikan);
- v lekarnah so na voljo tudi kombinirana zdravila, ki vsebujejo analgetik, antitusik in dekongestiv (Coldrex, Daleron cold3).
Ko zbolimo za gripo ali prehladom, je priporočljivo jemati tudi zdravila ali prehranska dopolnila, ki pomagajo pri krepitvi imunskega sistema. To so pripravki z ameriškim slamnikom, vitamini, kolostrum in še bi lahko naštevali. Pomembno je, da se ob nakupu zdravil za samozdravljenje posvetujete s svojim farmacevtom.
Kdaj k zdravniku
K zdravniku se napotimo:
- ko simptomi virusa gripe trajajo dlje kot sedem do deset dni ali se v tem času še poslabšajo,
- kadar hripavost, vnetje žrela in kašelj trajajo dlje kot 14 dni,
- ko je telesna temperatura nad 38 °C,
- če so prisotne bolečine v ušesih, kri ali gnoj v smrklju.
Zdravnika morajo nujno obiskati nosečnice, dojenčki in majhni otroci, osebe, starejše od 65 let, ter bolniki s kroničnimi obolenji.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Odpornost našega organizma gradimo z zdravim načinom življenja. Sem spada veliko gibanja na svežem zraku, uravnotežena prehrana, izogibanje pretiranemu pitju alkohola in kajenju. Čeprav zveni kot pokvarjena plošča, še vedno drži kot pribito.
V jesenskih in zimskih dneh pa k odpornosti pripomore tudi jemanje zdravil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine, minerale, ameriški slamnik, kolostrum …
Pred jesensko-zimskimi nadlogami se zaščitimo tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, saj se virusi prenašajo kapljično, in s pogostim umivanjem rok, saj se z njimi dotikamo sluznic nosu in oči ter tako prenašamo okužbo.
Najboljši način zaščite pred gripo je cepljenje. Če je cepivo dobro izbrano, lahko preprečimo pojav bolezni pri 70–90 % cepljenih. Zaščita je kratkotrajna, nekaj mesecev, zato jo moramo vsako sezono ponoviti. Cepljenje je priporočljivo za starejše od 65 let, za kronične bolnike, za ljudi z oslabljenim imunskim sestavom in za tiste, ki so zaradi poklica izpostavljeni okužbam.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 26, oktober 2008.
