Po podatkih who je po svetu že več kot 180 milijonov ljudi, ki imajo sladkorno bolezen. Do leta 2025 naj bi se število obolelih celo podvojilo. Sladkorno bolezen povzroči nezadostno izločanje hormona inzulina iz trebušne slinavke ali pa tega izločanja sploh ni. Osnovna naloga inzulina je skladiščenje presežkov energijskih virov v za to primerne »shrambe«. Glede na izločanje inzulina ločimo dve klinično najpogostejši motnji, ki ju označujemo kot tip 1 in tip 2 sladkorne bolezni. Približno 90 % bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2.
Tip 1 je od inzulina odvisna sladkorna bolezen, ki je težja oblika in se običajno pojavi pri otrocih oziroma do 30. leta starosti. Je posledica selektivnega uničenja celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin, in najverjetneje nastopi zaradi avtoimunega delovanja (imunski sistem ne loči lastnih in tujih beljakovin). Bolezen se pokaže šele, ko je že velika večina celic za izločanje inzulina uničenih. Brez rednih injekcij inzulina bi tak bolnik padel v komo in brez hitre pomoči umrl.
Tip 2 sladkorne bolezni nastaja postopoma, brez jasnih znakov in se razvije pri starejših ljudeh. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se inzulin proizvaja v celicah trebušne slinavke, vendar ne v dovolj velikih količinah za potrebe telesa. Potek bolezni se razdeli v tri faze. V prvi fazi je odzivnost tarčnih celic na inzulin zmanjšana, vendar je povečano izločanje inzulina, zato je koncentracija glukoze v krvi še normalna. V drugi fazi se poveča neodzivnost na inzulin, ki ga povečano izločanje inzulina ne more več nadomestiti. Tako se pojavi povišana koncentracija glukoze v krvi. V tretji fazi se odzivnost na inzulin ne zmanjšuje več, zmanjša pa se sposobnost njegovega izločanja. V tej fazi se koncentracija glukoze v krvi dvigne nad mejno vrednost, ki opredeljuje sladkorno bolezen.
Sladkorna bolezen povzroča tudi okvare kapilar na očesni mrežnici, ki lahko vodijo v slepoto.
Za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 je pomemben genetski dejavnik (sladkorna bolezen v družini se razvije v 30-50 % primerov) ter dejavniki okolja. Dejavniki okolja so premajhna telesna aktivnost, debelost, povečan vnos maščob, starost nad 40 let, sladkorna bolezen med nosečnostjo. Pri teh bolnikih največkrat niso potrebne injekcije za nadomeščanje inzulina. Namesto tega se lahko bolezen kontrolira s kombinacijo dietetičnih ukrepov, hujšanjem in z zdravili.
Znaki pri sladkorni bolezni so: povečano izločanje vode (uriniranje) in s tem povezana stalna žeja, slabo počutje, počasno celjenje ran, izguba teže, zamegljen vid.
Posledice in zapleti zaradi sladkorne bolezni
Kot vsaka druga bolezen ima tudi sladkorna bolezen posledice in zaplete, ki se sčasoma razvijejo pri velikem številu bolnikov, verjetnejši pa so, če bolezen ni dobro urejena. Ti zapleti se delijo v 4 večje skupine, in sicer:
- okvare velikih in srednje velikih žil (makroangiopatija) – pri tem gre predvsem za napredujočo aterosklerozo (nabiranje maščob v steni arterij), ki je pri sladkornih bolnikih zgodnejša, hitreje potekajoča in bolj razširjena, vendar ni specifična, ker se lahko razvije tudi ob odsotnosti sladkorne bolezni, skupaj s hipertenzijo (povišan krvni tlak) pa poveča verjetnost srčnožilnih dogodkov;
- okvare arteriol in kapilar (mikroangiopatije), kjer gre za specifično diabetično okvaro in je osnova diabetični nefropatiji (okvara ledvic, ki lahko vodi v popolno odpoved ledvic in potrebo po dializi) in retinopatiji (okvara kapilar na očesni mrežnici, ki lahko vodi v slepoto); okvare živčevja, kamor spada periferna nevropatija (okvara živčnih vlaken, ki lahko vodi v izgubo občutkov za dotik, vroče, mrzlo in bolečino);
- okvare drugih organov, kot je očesna leča z razvojem katarakte (izgubljanje prosojnosti očesne leče, imenovano tudi siva mrena), ulkusi na nogah (razjede v koži, ki se zelo počasi celijo in se lahko razvijejo v gangreno), diabetično stopalo (je kombinacija makroangiopatičnih in nevropatičnih zapletov).
Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je podaljšanje življenja, olajšanje simptomov in preprečevanje hujših zapletov. To pa je odvisno od vzdrževanja glukoze na normalni ravni, in sicer z vzdrževanjem normalne telesne teže, z redno telesno aktivnostjo, z dieto in z rednim jemanjem zdravil.
S sladkorno boleznijo je z rednim nadzorom relativno preprosto živeti. Z nadzorom bolezni sladkorni bolniki vzdržujejo kvaliteto življenja in se lahko izognejo včasih nepotrebnim hudim zapletom, ki lahko zaznamujejo njihovo življenje.
Sladkorno bolezen tipa 1 spremlja redno dajanje inzulina v obliki injekcij, dieta z uravnanim vnosom ogljikovih hidratov, športna aktivnost in redno merjenje ravni sladkorja v krvi. Svetuje se, da ima bolnik vedno pri sebi tudi nekaj sladkorja ali glukoze, da ne zapade v hipoglikemijo (premalo glukoze v krvi), ki lahko povzroča oslabelost, vrtoglavico, zmedenost, potenje, pospešeno dihanje, napade krčev in nezavest. Prvi korak k urejanju sladkorne bolezni tipa 2 je, da se bolnik začne zdravo prehranjevati in več gibati. Pri bolnikih s prekomerno telesno težo je hujšanje nujno. Ko pa se samo s temi ukrepi ne more več ustrezno obvladovati krvnega sladkorja, je potrebno dodatno zdravljenje z zdravili, ki jih imenujemo peroralni antidiabetiki, in/ali inzulinom.
Raziskava v Lekarnah Ptuj
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni so v Lekarnah Ptuj izvedli merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, indeksa telesne mase in holesterola v krvi. V akciji, ki smo jo ob dnevu diabetesa izvedli v Lekarnah Ptuj, je sodelovalo 140 oseb, od tega je bila tretjina moških in dve tretjini žensk. Glede na to, da ljudje niso bili posebej opozorjeni, da morajo biti tešči, so naši rezultati le okvirni. So pa dovolj uporabni za približno oceno stanja glede ravni sladkorja in nakazujejo potencialne »kandidate« za sladkorno bolezen (ki bodo naredili test še pri zdravniku). Vsakemu posebej smo svetovali glede na njegove rezultate meritev.
Med sodelujočimi je bilo 11 sladkornih bolnikov (7,9 % sodelujočih), vendar sta imeli le dve osebi urejen krvni sladkor, čeprav vseh 11 jemlje zdravila za sladkorno bolezen. Zelo zaskrbljujoče je tudi, da je imelo kar 21,4 % vseh anketirancev povišan krvni sladkor, in sicer višjega od 6,1 mmol/l. Pri oceni smo upoštevali, da anketiranci niso bili tešči, vendar so številke kljub temu visoke. Če skupaj s povišanim sladkorjem pogledamo še povišan indeks telesne mase (itm nad 25), ki je eden glavnih vzrokov za nastanek bolezni, opazimo, da so tudi tukaj številke visoke. 79,6 % oseb je imelo povišan indeks telesne mase, kar 19,4 % sodelujočih je imelo povišani obe vrednosti (glukozo nad 6,1 mmol/l in itm višji od 25). Prav vpliv, ki ga imata zmanjšana telesna dejavnost in prevelik vnos kalorij na razvoj sladkorne bolezni, je razlog za svetovno epidemično naraščanje pojavljanja sladkorne bolezni tipa 2. Eden izmed dejavnikov okolja, ki vpliva na razvoj sladkorne bolezni, je povečan vnos maščob. Tako smo našim prostovoljcem zraven merjenja glukoze v krvi izmerili tudi raven holesterola v krvi. Več kot polovica (50,7 %) jih je bilo s povišanimi vrednostmi celokupnega holesterola (holesterol nad 5,0 mmol/l). 12 oseb (8,6 %) pa je imelo povišano raven glukoze in holesterola v krvi. Glede na to, da se pri sladkornih zapletih pojavlja tudi povišan krvni tlak, ki skupaj z aterosklerozo povzroči največ smrti med sladkornimi bolniki, smo sodelujočim izmerili tudi tlak. Največ ljudi (92,9 %) je imelo ravno ta parameter povišan, kljub temu da se že zdravijo za hipertenzijo. Le 5 ljudi od 70, ki že jemljejo zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, je imelo urejen krvni tlak (pod 130/85 mm Hg). Pogosto je razlog za takšno stanje neredno jemanje tablet za uravnavanje tlaka ali pa nepravilna terapija. Glede na to, da je bilo 38 oseb takih, ki so imele povišan krvni tlak in ne jemljejo nobenih zdravil za urejanje krvnega tlaka, lahko rečemo, da se ljudje premalo zavedajo posledic, ki jih prinese povišan krvni tlak, še posebej če je združen s povišanimi vrednostmi holesterola.
Vsi ti rezultati, ki smo jih pridobili iz omenjene akcije, so zaskrbljujoči. Premalo se zavedamo pomena urejenega krvnega sladkorja, holesterola (pri vseh, ki imajo povišane ostale parametre, bi morali vzdrževati celokupni holesterol nižje od meje 5,0 mmol/l), krvnega tlaka in indeksa telesne mase.
Sladkorna bolezen je bolezen modernega človeka, ki se počasi in tiho razvija, dokler ne razvije jasnih znakov. Vendar je takrat navadno bolezen že zelo napredovana in jo je veliko težje obvladovati kot na začetku. Zato se priporočajo redni zdravstveni pregledi, kjer se lahko pravočasno odkrijejo »tatovi« našega zdravja.
