Vsi poznamo občutek zvijanja in krčenja v trebuhu ter nenehnega strahu, da bomo v nepravem trenutku predaleč od najbližjega stranišča. Driska nam lahko zagreni, včasih pa tudi čisto pokvari prijetne počitnice, ki smo se jih veselili in načrtovali toliko časa.
Driska (diareja) je prebavna motnja, za katero je značilno tekoče blato, povečana pogostost odvajanja in zvečana količina blata v primerjavi s siceršnjim vzorcem pri določeni osebi. Driska navadno ni nevarna in jo lahko obvladamo sami. Lahko je akutna (nekaj ur do nekaj dni) ali kronična (več kot štiri tedne oziroma se ponavlja).
Čeprav lahko drisko s pravilnim samozdravljenjem največkrat pozdravimo sami, ni vedno tako. Včasih moramo obiskati zdravnika, ki poišče vzrok driske in jo primerno zdravi. Zdravnika je treba obiskati, če driska kljub samozdravljenju ne izgine v tednu dni oziroma se po dveh dneh stanje še poslabša, če zaradi driske nastopi zmerna ali huda dehidracija organizma, če dolgotrajno bruhate, če drisko spremlja visoka telesna temperatura, če je driska krvava, jo spremljajo hude bolečine v trebuhu ter če se pojavi akutna driska pri nosečnicah in majhnih otrocih. Pozorni morajo biti tudi bolniki s kroničnimi spremljajočimi boleznimi, na primer sladkorni in srčni bolniki ter bolniki z zmanjšano obrambno odpornostjo organizma. Pozorni moramo biti tudi, če se med jemanjem antibiotikov ali po njem pojavi huda driska.
Driska je lahko posledica različnih bolezni
Do akutne driske lahko pride zaradi zastrupitve s hrano, okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti, preobčutljivosti za hrano, spremembe črevesne flore zaradi potovanja v tuje dežele, stresa in neželenih učinkov nekaterih zdravil (antibiotiki, antacidi, ki vsebujejo magnezij, kemoterapevtiki, diuretiki in osmotska odvajala).
Vzroki za kronično drisko pa so kronična vnetja črevesja, črevesni rak in nekateri drugi vzroki.
Počitnice v bližnje ali daljne in bolj eksotične kraje nam pokvari potovalna driska, ki nastane zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli. Večinoma se okužimo s surovo zelenjavo, z neopranim sadjem, nepasteriziranimi mlečnimi izdelki, surovim mesom, morsko hrano, vodo ali sladoledom. Vendar ni nujno, da je hrana okužena. Drisko lahko povzročajo že sama sprememba prehrane in okolja, telesni napor ali pitje alkoholnih pijač.
Drisko ima od 20 do 50 odstotkov potnikov, ki potujejo po svetu. Najbolj tvegane so države Latinske Amerike, Afrike in Azije, vendar se lahko driska pojavi tudi pri potovanju po Evropi. Vsak tretji bolnik je v času trajanja driske vezan na posteljo in skoraj polovica jih mora spremeniti potek načrtovanega potovanja. Bolezenski znaki so različni, odvisni od povzročitelja, ki je vzrok za okužbo. Najpogosteje se poleg driske pojavijo še bruhanje, trebušni krči in temperatura.
Na potovanju se je težko izogniti uživanju potencialno oporečne hrane na privlačnih stojnicah, vendar pa ima lahko tudi urejen hotel nečisto kuhinjo. Vir okužbe so lahko ledene kocke. Tudi kadar jih raztopimo v močnih žganih pijačah, je število bakterij še vedno zadostno za okužbo. Prepričanje, da viski z ledom ni nevaren, je zmotno.
Zakaj je driska nevarna
Driska je povezana z izgubljanjem tekočine in elektrolitov, kar lahko privede do dehidracije. Zaradi driske se iz črevesa slabo vsrkajo hranilne snovi, kar organizem še dodatno izčrpava. Dehidracija je nevarna zlasti pri starejših, bolnikih s kroničnimi boleznimi, majhnih otrocih in nosečnicah.
Blago dehidracijo zaznamo kot zvečano žejo in suhost ustne sluznice. Zmerna dehidracija lahko povzroči omedlevice pri pokončnem položaju bolnika, bledico, zmanjšano količino seča in splošno oslabelost. Bolnik s hudo dehidracijo ima znižan krvni tlak, zmanjšano zavest, hiter, slaboten pulz, pospešeno diha, ima zelo suhe oči in usta, ne izloča seča, je zmeden in slaboten.
Preventiva
Najpomembnejši ukrepi za preprečitev driske na potovanju so pravilna prehrana in upoštevanje higienskih ukrepov. Osnovna filozofija preventive je zapisana že v naslovu – skuhaj, olupi ali pusti!
Priporočljivo je uživanje toplotno obdelane hrane. Vnaprej pripravljena živila morajo biti do zaužitja v hladilnikih ali na temperaturi, višji od 60 stopinj Celzija. Nepasterizirano mleko je treba pred pitjem prekuhati.
Sveže sadje in zelenjavo moramo olupiti ali dobro oprati z neoporečno pitno vodo.
Voda za pitje mora biti prekuhana ali ustekleničena in zaprta z originalnimi, še neodprtimi zamaški. Izogibati se moramo pitju vode iz vodovodnega omrežja, vodnjakov, studencev in drugih vodnih virov. Led v pijači je varen samo, če je bil narejen iz higiensko neoporečne pitne vode. Tudi za umivanje zob je priporočljivo uporabljati ustekleničeno vodo. Vodo lahko dezinficiramo s tabletami, ki vsebujejo klor ali jod.
Velja torej splošno opozorilo: skuhaj, olupi ali pusti. Izredno pomembna je tudi higiena rok. Tudi za umivanje rok je priporočljivo uporabljati neoporečno pitno vodo, saj lahko tudi pri umivanju rok z okuženo vodo na roke pridejo povzročitelji nalezljivih bolezni, ki jih potem prenesemo v prebavni sistem.
Varno
- hrana, skuhana pri temperaturi > 65 °C in postrežena vroča
- suha hrana (kruh, krekerji)
- mleko v prahu, suhi, trdi siri
- zelo sladka hrana (sirup, marmelada)
- olupljeno sadje in zelenjava (banane, kokos, papaja …)
- sveža hrana, ki jo pravilno operemo in pripravimo sami
- ustekleničena pijača
Tvegano
- hrana, postrežena na sobni temperaturi
- sadje in zelenjava brez lupine (solata, paradižnik, maline …)
- surovo meso (tatarski biftek) in ribe
- omake v odprtih posodah na miz
- neolupljena zelenjava in sadje (paradižnik, jagode, grozdje …)
- mleko, sveži, mehki siri (razen mleko v prahu, pripravljeno s prevreto vodo)
- voda iz pipe, kocke ledu
- hrana, ki dalj časa stoji na sobni temperaturi
Kako si lahko pomagamo sami
Preprečevanje in odpravljanje izgube tekočin in mineralov v organizmu
Rehidracija je prvi in najpomembnejši ukrep pri zdravljenju driske. Pijemo neoporečno vodo in nesladkan čaj (čaj iz suhih borovnic, ruski čaj). V lekarni lahko kupimo glukozno-elektrolitski pripravek (rehidracijska sol) v obliki praškov za pripravo peroralne rehidracijske raztopine. Vsebino vrečke raztopite v predpisani količini neoporečne vode. Količina, ki jo moramo popiti, je odvisna od stopnje izsušenosti. Pri blagi do zmerni dehidraciji je treba v prvih štirih do šestih urah popiti 50 do 100 ml raztopine na kg telesne mase. Za preprečevanje nadaljnje izsušitve organizma popijte vsak dan do konca bolezni 100 do 200 ml raztopine na kg telesne mase.
Prehrana
Uživati moramo uravnoteženo, energijsko bogato in lahko prebavljivo hrano – to so ogljikovi hidrati, npr. riž, krompir, prepečenec, banane, in takoj nato zelenjavo in kuhano meso. Izogibati se je treba presladki (pecivo, sokovi), ostro začinjeni in mastni hrani, kavi in alkoholu.
Mlečnokislinske bakterije (probiotiki)
Probiotiki so na voljo v lekarni brez recepta. Uporabljajo se kot preventivno in kot dopolnilno zdravljenje pri driski, ki nastane zaradi bakterijskih in virusnih okužb prebavil.
Mlečnokislinske bakterije so naravni predstavniki črevesne flore in pomagajo vzpostavljati ravnotežje med koristnimi in škodljivimi bakterijami, ki se pri pojavu driske poruši. Ključno je, da so te koristne bakterije humanega izvora in da v zadostni količini preživijo prehod skozi prebavni trakt, saj le tako lahko pridejo v debelo črevo, kjer delujejo. Poleg tega pa je izjemnega pomena tudi prava in raznovrstna kombinacija probiotičnih kultur, ker le tako lahko delujejo na vseh treh nivojih črevesne sluznice in tako zagotovijo hitro ter učinkovito odpravo težav.
Aktivno medicinsko oglje
Medicinsko oglje (na voljo v obliki tablet ali prahu) ima sposobnost vezave strupov in plinov. Uporablja se pri zastrupitvah s hrano (posledica je pogosto driska) in se jemlje največ štiri dni. Blato obarva črno in se ne sme jemati skupaj z drugimi zdravili.
Protimikrobna zdravila
Zdravljenje z antibiotiki lahko predpiše zdravnik in je smiselno le pri dolgotrajni, hudi obliki driske, pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnostjo organizma in pri okužbah s paraziti.
Antiperistaltik
V redkih primerih, ko je driska dolgotrajna in obilna, zdravnik predpiše antiperistaltik, ki deluje neposredno na črevesno steno, tako da zavira peristaltično gibanje črevesja in zmanjša količino izločenega blata.
Zdravnika obiščite, če se stanje kljub upoštevanju nasvetov ne izboljša v dveh dneh!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 34, poletje 2009.
