Ljudje preživimo več kot 90 % svojega časa v notranjosti stavb, zato je kakovost notranjega okolja izredno pomembna in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi.
V stavbah je med drugim potrebno zagotoviti toplotno udobne razmere, primerno kvaliteto notranjega zraka, zadostno osvetljenost z dnevno svetlobo in primerno zvočno izolativnost stavbe ter zvočno klimo prostora. Slabo načrtovano grajeno okolje se pogosto odrazi v nezadovoljstvu in številnih negativnih vplivih na zdravje ter počutje uporabnikov stavb. Takrat govorimo o sindromu bolnih stavb in o boleznih, povezanih s stavbo.
Pojem sindrom bolnih stavb (ang. Sick Building Syndrome, SBS) uporabljamo takrat, ko se pri uporabnikih stavb pojavijo negativni vplivi na zdravje in udobje. Z izrazom SBS označujemo skupek simptomov, ki se pojavijo v času bivanja v stavbi in so vezani na določen prostor, območje v stavbi ali pa na celotno stavbo. Pojavijo se kot posledica vsakodnevne izpostavljenosti, ki traja dalj časa. Pri SBS sicer do razvoja in pojava specifične bolezni ne pride. Bolezen ni diagnosticirana in se ne pojavi kot posledica specifičnega vzroka, povezanega s stavbo. V nasprotju s SBS pa z izrazom bolezen, povezana s stavbo (ang. Building Related Illness, BRI) pojmujemo bolezen, ki je diagnosticirana, njeni simptomi so specifični in so vzročno povezani s stavbo.
Simptomi, povezani s sindromom bolnih stavb (SBS)
Uporabniki stavb se največkrat pritožujejo zaradi simptomov, ki so povezani z akutnim neugodjem, na primer glavobolom, draženjem oči, nosu in grla, suhim kašljem, suho ali srbečo kožo, omotico, slabostjo, težavami s koncentracijo, utrujenostjo in občutljivostjo na vonjave. Vzrok teh simptomov ni znan in večina jih mine kmalu po odhodu iz stavbe. Simptomatika SBS je večinoma zelo raznolika. Simptomi se pojavijo posamezno ali v kombinaciji več simptomov hkrati: na primer simptomi, povezani z očesno sluznico, nosno sluznico, grlom, kožo in drugimi splošnimi znaki.
Simptomi, značilni za bolezni, povezane s stavbo (BRI)
Uporabniki stavb se pritožujejo zaradi simptomov, kot so kašelj, tiščanje v prsih, vročina, mrzlica in bolečine v mišicah. Te simptome je mogoče klinično opredeliti in imajo tudi jasno opredeljene vzroke. Za BRI je značilen daljši čas okrevanja, ki traja tudi po odhodu iz stavbe. Pritožbe so lahko posledica vzrokov, vezanih na stavbo, ter tudi ostalih vzrokov, ki niso vezani na stavbo, kot so akutna preobčutljivost (na primer alergije), stres, splošno nezadovoljstvo ter ostali psihosocialni dejavniki, kot je na primer nižji družbeni položaj.
Za razliko od sindroma bolnih stavb bolezni, povezane s stavbo, običajno razdelimo v 4 skupine:
- alergije, astma, rinitis;
- hipersensitivni pneumonitis (preobčutljivostni pnevmonitis ali ekstrinzični alergijski alveolitis);
- vročica, povezana v rabo vlažilcev zraka, ki so kontaminirani z bakterijami in glivami (ang. Humidifier fever);
- infekcije – bakterijske, virusne, glivične.
Katera so najbolj problematična okolja?
Pojav SBS je že dolgo znan in se lahko pojavi tako v javnih kot stanovanjskih stavbah. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 1983) navaja, da se sindrom bolnih stavb pojavi kar v 30 odstotkih vseh novih in prenovljenih objektov po svetu. Že leta 1987 je bila opravljena epidemiološka raziskava, ki je vključevala 600 pisarniških delavcev v ZDA. Rezultati raziskave so pokazali, da ima kar 20 odstotkov pisarniških delavcev simptome SBS.
Azbest je v Sloveniji od leta 2003 v celoti prepovedano uporabljati v gradnji, prepoved pa ne vključuje azbesta, ki je že vgrajen v starejših zgradbah.
Poleg tega pa je bila večina pisarniških delavcev prepričanih, da simptomi zmanjšujejo njihovo delovno storilnost. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v študiji v Veliki Britaniji leta 1987, ki je bila izvedena na populaciji 4373 pisarniških delavcev v 46 javnih stavbah. Rezultati so pokazali, da ima kar 29 odstotkov zaposlenih pet ali več značilnih simptomov SBS.
Med javnimi stavbah so posebej problematične vzgojno-varstvene ustanove, kot so šole in vrtci ter tudi bolnice, domovi za starejše in ostale zdravstvene ustanove. V njih so namreč prisotne občutljive skupine oseb s povečanim tveganjem za razvoj simptomov SBS.
V sodobni gradnji se težave spet pojavljajo
Do večje pojavnosti SBS ponovno prihaja v zadnjem času kot posledica enostranskega načrtovanja in gradnje energetsko varčnih objektov. Posebej je problematičen pristop, pri katerem sta poudarjeni le ekonomska (manjši operativni stroški) in energijska komponenta (manjša poraba energije), medtem ko se na socialni in zdravstveni vidik pozabi. Večina naporov reševanja te problematike je usmerjena v energijo, veliko manj v materiale, ki jih potrebujemo pri oblikovanju našega bivalnega in delovnega okolja, še manj v zdravje in učinkovitost. Če govorimo o energiji, je čim manjša poraba energije, ki prihaja iz neobnovljivih virov, le instrument za doseganje glavnega cilja: zdravega bivalnega in delovnega okolja.
Celovit pristop pri obravnavi problemov trajnostne gradnje, porabe energije in kvalitete notranjega okolja izvajamo v okviru magistrskega študija Stavbarstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Kateri so glavni vzroki za pojav simptomov sindroma bolne stavbe?
Med glavne dejavnike, ki prispevajo k večjemu pojavu SBS in so povezani z napačno zasnovo stavb, prištevamo:
- toplotno neudobne razmere s previsoko ali prenizko relativno vlažnostjo zraka, previsoko ali prenizko temperaturo zraka in temperaturo površin;
- prekomerno raven hrupa zaradi nezadostne zvočne izolativnosti stavbe, zvočne izolativnosti posameznih konstrukcijskih sklopov ter neustrezne zvočne akustike v prostoru, pojav in širjenje vibracij zaradi instalacij in druge opreme;
- nezadostno osvetljenost z dnevno svetlobo;
-pojav gliv in plesni na notranjih površinah v prostoru, ki največkrat nastane zaradi nepravilno izvedenega stavbnega ovoja stavbe;
- neprimerno kvaliteto zraka zaradi notranjih virov onesnaževalcev zraka in neustrezno načrtovanega ter slabo vzdrževanega sistema prezračevanja.
