Želja zdravega človeka je, da ostane zdrav, in bolnega, da zopet ozdravi. Ta želja je naravna in izvira iz človekovega samoohranitvenega nagona. Najdemo jo v vsaki zgodovinski dobi in pri vseh narodih. (iz knjige »Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila« Franca Minarika)
Samozdravljenje je najstarejša oblika zdravljenja. Sega že v obdobje pradavnine, ko si je jamski človek sam utrgal zdravilno zelišče in zdravil različne bolezenske težave.
Ljudje smo že po svoji naravi radi neodvisni in samostojni, torej želimo ravnati po lastni presoji, brez vpliva ali spodbude drugih. Mogoče nam tudi primanjkuje časa ali pa ne želimo s svojimi težavami obremenjevati svojih bližnjih ali strokovnih delavcev. A pri samozdravljenju ne bodimo preveč samovšečni in samovoljni, saj nas to lahko pripelje do napačnih odločitev. Znanje nam namreč daje moč, da smo lahko samozavestni in prepričani v pravilnost svojih odločitev. Zato ne bodimo prevečkrat samozadostni - posvetujmo se s strokovnjakom, ki obvlada področje, na katerem sprejemamo pomembno odločitev. Naj ne bo samoumevno, da ob vsaki najmanjši bolečini takoj vzamemo zdravilo za lajšanje bolečin. Raje si vzemimo nekaj časa in razmislimo o vzroku bolečine ter s katerimi ukrepi lahko zdravstveno težavo rešimo ali ublažimo, pa tudi, kje še lahko poiščemo dodatne informacije o zdravstveni težavi ali bolezni ter o možnem zdravljenju.
Na spletu so vse rešitve – a ne nujno prave
Iskanje ustreznih informacij se zdi danes zelo enostavno: sedemo za računalnik in vpišemo v enega od iskalnikov pojem, ki nas zanima. Prej kot v sekundi dobimo na stotisoče možnih spletnih objav na našo temo. Kliknemo na prvo, tretjo, deseto objavo, na drugo stran objav niti ne pridemo, saj nas že vsebina na prvi povezavi posrka vase in popelje na pot razmišljanja o »pomembnih in neizpodbitnih « dejstvih o naši zdravstveni težavi. Vse bolj se nam zdi logično, kar tam piše. A glej ga zlomka, ko pridemo na drugo povezavo, naletimo na prav nasprotno razlago, ki se nam tudi zdi logična. In ko pridemo na tretjo povezavo, smo že precej zmedeni, saj ugotovimo, da obstaja še tretja »logična« razlaga …
Pri samozdravljenju se sami odločate o načinu zdravljenja in sami spremljate potek bolezni, zato ste tudi sami odgovorni za izid zdravljenja.
Naše odločitve o ukrepanju pri določeni zdravstveni težavi so lažje, če težavo že poznamo in vemo za njen vzrok. V tem primeru smo se verjetno v preteklosti tudi že posvetovali z zdravnikom ali s farmacevtom. Pa vendar je tudi tukaj potrebna previdnost, saj so mogoče že na voljo novejši načini zdravljenja oziroma se naša zdravstvena težava pojavlja prepogosto ali v predolgem časovnem obdobju - v tem primeru je potreben ponoven posvet z zdravnikom ali s farmacevtom.
Prijateljica mi je rekla …
Kadar se prvič srečujemo z neko težavo, nam zelo radi svetujejo tudi naši prijatelji in znanci iz svojih osebnih izkušenj. Veseli smo vsakega nasveta, a ne pomislimo, da smo s tem prijateljici tudi prepustili »postavitev diagnoze« oziroma oceno resnosti zdravstvene težave. In že tu lahko naredimo prvo usodno napako. Znaki in simptomi so lahko podobni pri zelo različnih boleznih, ki jih tudi zdravimo na zelo različne načine.
Zavedati se moramo še enega pomembnega dejstva, in sicer, da lahko z nepravilnim samozdravljenjem nehote prikrijemo pomembne znake ali simptome kake težke bolezni in s tem tudi podaljšamo čas do postavitve pravilne diagnoze oziroma začetka ustreznega zdravljenja.
Upam, da sem vas sedaj pripeljala do ugotovitve, da je samozdravljenje zelo pomembna in odgovorna dejavnost vsakega posameznika. Vprašajte se, kolikokrat ste ukrepali pravilno in kolikokrat se je vaša zdravstvena težava poslabšala, ker vaša odločitev ni bila ustrezna.
Po informacije k zdravniku ali farmacevtu
Zato vam kot lekarniška farmacevtka svetujem, da vedno ukrepate samozaščitno in iščite ustrezne informacije o boleznih pri zdravnikih in informacije o zdravilih pri lekarniških farmacevtih. Tudi kadar zaradi pomanjkanja časa najprej poiščete informacije na spletu, pojdite na spletne strani lekarn ali neodvisnih državnih ustanov (Agencije rs za zdravila in medicinske pripomočke, Inštituta za varovanje zdravja, Zavoda za zdravstveno varstvo in podobnih), saj boste tam dobili točne, nepristranske (neodvisne) in strokovno podprte informacije.
Kaj obsega samozdravljenje?
Samozdravljenje je obsežen proces in zajema:
- prepoznavanje znakov oziroma simptomov zdravstvene težave,
- odločitev za posvet s farmacevtom,
- odločitev za posvet z zdravnikom v primeru resnejših težav,
- odločitev za uporabo zdravila za samozdravljenje, ko je to primerno,
- odgovornost za uporabo zdravila skladno z navodili,
- spremljanje poteka samozdravljenja in
- ohranjanje zdravja z namenom preprečevanja ali lajšanja zdravstvene težave.
Pozor pri prepoznavanju simptomov
Prepoznavanje znakov oziroma simptomov zdravstvene težave je najtežji in najpomembnejši korak samozdravljenja. Če niste prepričani, da ste pravilno prepoznali in ocenili resnost zdravstvene težave, se odpravite na posvet k farmacevtu v lekarno. Pomagali vam bomo pri odločitvi o nadaljnjem ukrepanju. To je lahko posvet z zdravnikom v primeru resnejših težav, sicer pa uporaba ustreznega zdravila za samozdravljenje. Zdravila vedno uporabljajte skladno z navodili, ki so priložena zdravilu, in po navodilih lekarniškega farmacevta.
Dolžnost vsakega posameznika je skrb za svoje zdravje in ohranjanje dobre splošne kondicije. To lahko dosežemo z dejavnostmi zdravega načina življenja, kot so zdrav način prehranjevanja, telesna aktivnost, sprostitev in zadosten počitek. Za dobro zdravje sta pomembni tako dobra fizična kot tudi duševna kondicija.
Simptom je subjektivni izraz zdravstvene težave, občutek, ki ga lahko zazna le bolnik. Pomeni bolnikovo zaznavo spremembe telesne funkcije. Primeri simptomov: glavobol, občutek bolečine v želodcu, tesnoba, občutja krivde …
Znak je objektivni dokaz zdravstvene težave, ki ga lahko zazna tako bolnik kot zdravnik ali druga zdravstvena oseba. Gre za bolezensko spremembo, ki jo lahko določimo na osnovi preiskav. Primeri znakov: povišana telesna temperatura, sprememba na koži, kri v blatu …
In kdaj samozdravljenje ni primerno?
Stanja, ko samozdravljenje ni primerno, so:
- premalo prepoznanih znakov/simptomov za postavitev diagnoze,
- znakov/simptomov ne moremo pravilno prepoznati,
- znaki/simptomi zdravstvenih težav ne popustijo,
- stanje se še poslabša
- prepoznani znaki/simptomi so resni,
- huda bolečina,
- eno ali več zdravil, ustreznih za samozdravljenje določenega stanja, ni bilo uspešnih,
- pojavijo se neželeni učinki uporabljenega zdravila,
- sočasno obstajajo psihiatrični problemi, kot so nelagodje, tesnoba (anksioznost), otopelost, motnje razpoloženja (depresija), povečana razdražljivost.
Posebno pozornost je treba nameniti samozdravljenju dojenčkov in majhnih otrok, nosečnic in doječih mater, starostnikov ter kroničnih bolnikov.
V letošnjem letu smo lekarniški farmacevti pri Slovenskem farmacevtskem društvu izdali knjigo Samozdravljenje – priročnik za bolnike in ob dnevu lekarn knjižico Zdravila in samozdravljenje, ki vam lahko pomagata pri iskanju ustreznih informacij ter odločitvi o pravilnem ukrepanju pri samozdravljenju. Želimo namreč predstaviti in poudariti pomen odgovornega samozdravljenja, vas opozoriti na tveganja, ki se jim je treba izogniti, ter vas seznaniti s pravilno in varno uporabo zdravil za samozdravljenje in drugih izdelkov, ki vplivajo na zdravje. Želimo, da svoje zdravstvene težave, ki ne zahtevajo posveta z zdravnikom, zdravite uspešno, varno in predvsem odgovorno. In verjamemo, da se boste za nasvete glede ocene resnosti vaše zdravstvene težave, nasvete glede sprememb v načinu življenja , ki bodo izboljšale vaše zdravstveno stanje, in glede izbire ustreznega zdravila posvetovali z nami, lekarniškimi farmacevti.
