O boleznih ne razmišljamo radi, a so del našega vsakdanjika. Kako prav je imel Sigmund Freud, ko je dejal: »Zdravje je sposobnost za delo in ljubezen.« A sposoben biti zdrav pomeni vedeti in uporabljati postopke ohranjanja zdravja. Res, ni vse v védenju teh postopkov, vendar precej pomaga, če se izogibamo poznanih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. O njih lahko danes veliko izvemo prek medijev, stvar vsakega posameznika pa je odločitev o upoštevanju le-teh. Veliko ljudi jih zanemarja, saj se počutijo zdrave. Ko se pojavi bolečina ali slabo počutje, pa postane mnogim jasno, da so svoje zdravje po nepotrebnem zapravili. Ena od osnovnih meritev, ki jih izvedejo v zdravniški ordinaciji, je merjenje krvnega tlaka.
Kaj je krvni tlak?
Mnogi ljudje imajo merilnike krvnega tlaka doma in si ga občasno ali redno izmerijo samostojno. Če hočemo poznati osnovne zakonitosti merjenja, potrebujemo nekaj znanja iz fiziologije delovanja človekovega telesa. Po žilah teče kri, ki celicam dostavlja hrano in kisik, odstranjuje pa odpadne snovi.
Redno spremljanje vrednosti krvnega tlaka lahko ljudi spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu.
Da kri teče po žilah, je potrebna določena razlika tlakov. Črpalka, ki naredi tlačno razliko za tok krvi po žilah, je srce. To predstavlja v krvnem obtoku dve črpalki: desno polovico med telesnimi in pljučnimi žilami, ki prenaša kri, nasičeno z ogljikovim dioksidom, in levo polovico med pljučnimi in telesnimi žilami, ki prenaša kri, nasičeno s kisikom (mali in veliki krvni obtok). Z merilci krvnega tlaka merimo tlačno razliko v žilah, ki jo ustvarja srce. Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti:
- sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom. Takrat se srce skrči in iztisne kri v ožilje. Pri stisku srca je pritisk velik, zato ima sistolični tlak večjo vrednost.
- diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca. Srce se napolni s krvjo. Pri sprostitvi srca je pritisk nižji, zato ima diastolični tlak nižjo vrednost.
Pri meritvi dobimo dve vrednosti, običajno sta izraženi kot višina (v milimetrih) stolpca živega srebra v manometrskem merilniku.
Merjenje krvnega tlaka pri zdravniku
Zdravnik ali medicinska sestra izmerita krvni tlak po metodi Riva-Rocci, tj. z napravo, ki je sestavljena iz manometra, manšete in tlačilke, s katero napolnimo manšeto z zrakom. Potrebujemo tudi stetoskop. Manšeta se namesti na bolnikovo nadlaket in se jo s tlačilko napihne. Pri tem manšeta tako stisne nadlaket, da kri ne teče več po arteriji preiskovane roke. Slušalko stetoskopa položimo nad komolčno kotanjo, tam, kjer pod njo poteka arterija. Nato pritisk manšete počasi znižujemo. Ko skozi stetoskop zaslišimo prvi srčni utrip, odčitamo na manometru prvo vrednost, ki ji rečemo sistolični krvni tlak. Pritisk v manšeti še naprej popuščamo, toni srčnega utripa so najprej jasni, nato zamolkli, kasneje glasnejši, nazadnje nenadoma tišji. Ko ob popuščanju pritiska v manšeti slišimo zadnji srčni utrip, izmerimo na manometru diastolični krvni tlak.
Merjenje krvnega tlaka doma
Domači merilnik krvnega tlaka ima manjšo manšeto, ki je povezana z avtomatskim merilnikom. Ta uporablja kot vir energije električni tok ali baterijski vložek. Ima elektronski prikazovalnik, ki nam poda številčne vrednosti sistoličnega in diastoličnega tlaka. Na prikazovalniku dobimo tudi podatek o srčnem utripu. Manšeta merilnikov se namesti na nadlaket, pri nekaterih modelih pa na zapestje. S pritiskom na tipko sprožimo samodejno napihovanje manšete, nato enakomerno popuščanje in izpis rezultata na zaslonu. Merilniki z manšeto na nadlakti so natančnejši od drugih merilnikov.
Visoki krvni tlak ne kaže nobenih simptomov. Telo lahko visoki krvni tlak prenaša več let in tega oboleni ne občuti, kljub temu pa močno vpliva na delovanje telesa.
Pri merjenju bodite pozorni
Za pravilno izmerjen krvni tlak je treba vedeti, da se 30 minut pred merjenjem ne opravlja fizičnih opravil, ne hodi, ne uživa hrane, ne kadi in ne pije kave ali alkoholnih pijač. Pred meritvijo se počiva 5 minut, med merjenjem pa je potrebna sproščenost, se ne govori, ne posluša sogovornika ali radia in ne gleda televizije. Merjenje krvnega tlaka je priporočeno zjutraj, pred jemanjem zdravil. Če izmerjen krvni tlak odstopa od normalnih vrednosti, ga je treba izmeriti dvakrat, vmes naj bo dvominutni presledek. Če bi se obe meritvi zelo razlikovali, je potrebno še tretje merjenje. Meritve je treba zapisovati, skupaj z datumom, časom, frekvenco srčnega utripa in dodatnimi posebnostmi. Zapisujemo jih v posebni za to namenjen zvezek. Zdravniku ali medicinski sestri bodo ti podatki v veliko pomoč pri obravnavanju in vodenju bolezni.
Natančno merjenje krvnega tlaka zahteva precizne merilnike, zato jih je treba enkrat letno servisirati. Samo natančno merjenje nam da pravilne rezultate, s katerimi si lahko zdravnik pomaga pri postavitvi diagnoze bolezni in prične zdravljenje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 58, december 2011.
