Za rakom debelega črevesa in danke pogosto zbolevajo tako moški kot tudi ženske. Po podatkih Registra raka 2007 gre za drugo najpogostejšo lokacijo raka, ki predstavlja slabih 12 % vseh na novo odkritih primerov rakavih obolenj. Za to obliko raka vsako leto na novo zboli 1.200 Slovenk in Slovencev. Poleg raka debelega črevesja in danke so med prvimi petimi najpogostejšimi raki po številu novih primerov še rak kože, pljuč, dojke in prostate.
Rak debelega črevesja in danke v medicini imenujemo kolorektalni rak. Pojavi se v srednjih letih in v starosti. Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa drugod po telesu. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč. Je tudi eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi testiranji oseb z velikim tveganjem zgodaj odkrijemo in nato uspešno zdravimo.
Med dejavniki tveganja življenjski slog in dednost
Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema, kjer poteka absorpcija hranil in tekočine ter izločanje prebavljenih snovi iz organizma. Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Ta je lahko maligni oziroma rakotvorni ali benigni oziroma nerakotvorni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav in se jih običajno kirurško odstrani. Maligni ali rakotvorni tumorji pa so nevarni, saj se rakave celice razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in preko krvi ali limfe lahko zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.
Čeprav še ne vemo, kaj povzroča nastanek raka debelega črevesa in danke, pa poznamo dejavnike tveganja. Verjetnost, da bi zboleli za to boleznijo, povečajo pretežno mesna in mastna prehrana z malo vlakninami, pretirano uživanje alkohola, debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdravo življenje ter dolgotrajne vnetne črevesne bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Eden od dejavnikov tveganja pa je dedne narave, saj je verjetnost za nastanek raka na debelem črevesu ali danki večja tudi pri posameznikih, katerih ožji krvni sorodniki so že zboleli za to boleznijo.
Program SVIT za zgodnje odkrivanje bolezni
Zelo pomembno je pravočasno odkrivanje, saj lahko v zgodnji fazi bolezni z ustreznim zdravljenjem preprečimo nadaljnji razvoj raka. Pogosto poteka bolezen v zgodnji fazi brez očitnih bolezenskih znakov, zato so preventivni pregledi izredno pomembni, posebno po 50. letu starosti. V Sloveniji imamo zato organiziran državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Svit. Ta program je pravzaprav namenjen ljudem, ki ne kažejo bolezenskih znakov. Tako v okviru programa vabilo prejmejo moški in ženske med 50. in 69. letom starosti z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem.
Možnosti zdravljenja raka debelega črevesa in danke so operativna odstranitev tumorja ali zasevkov, obsevanje in zdravljenje z zdravili. Pred uvedbo ustreznega zdravljenja je pri posameznem bolniku treba določiti stadij bolezni.
Znaki in simptomi raka debelega črevesa in danke so bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanj, zaprtost), bolečine v danki ali občutek nepopolnega izpraznjenja danke po iztrebljanju, kri na blatu, slabost in bruhanje, izguba telesne teže ter izguba apetita. Ti znaki in simptomi so odvisni od tega, v katerem delu črevesa leži tumor. Večina omenjenih znakov in simptomov je lahko prisotna tudi pri drugih obolenjih, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled. Če se omenjene težave pojavljajo dalj časa, je zelo pomembno, da se oglasite pri svojem zdravniku.
Zdravljenje z operativnimi posegi, obsevanjem in zdravili
Možnosti zdravljenja raka debelega črevesa in danke so operativna odstranitev tumorja ali zasevkov, obsevanje in zdravljenje z zdravili. Pred uvedbo ustreznega zdravljenja je pri posameznem bolniku treba določiti stadij bolezni.
Operativna odstranitev tumorja in/ali zasevkov predstavlja osnovo zdravljenja zgodnjih stadijev raka debelega črevesa in danke. Tudi pri napredovali bolezni je operacija večinoma priporočljiva, saj bi v nasprotnem primeru tumor lahko povzročil zaporo črevesa (ileus).
Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave celice. Uporablja se pri zdravljenju raka danke. Praviloma bolnik ob obsevanju prejema tudi kemoterapijo. Obsevanje zdravniki priporočajo pred operacijo (neoadjuvantno zdravljenje) ali redkeje po njej (adjuvantno zdravljenje). Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu, praviloma ne obsevajo, ampak jih čim prej operativno odstranijo. Kadar z radioterapijo zmanjšajo znake in simptome bolezni, govorimo o paliativnem zdravljenju.
Zdravljenje s kemoterapijo pomeni zdravljenje z zdravili – citostatiki, ki zavirajo delitev rakavih celic. Citostatiki s krvjo dosežejo tudi področja, kjer se lahko nahajajo zasevki. Zdravljenje poteka v dvo- do štiritedenskih ciklih. Odmerku zdravila sledi prekinitev in nato se cikel ponovi. Večina citostatikov se daje intravensko v krvni obtok, nekatere se zaužije v obliki tablet.
Neželeni učinki zdravljenja z zdravili in radioterapije
Žal velika večina citostatikov deluje tudi na druge celice in pogosto povzroča neželene učinke. Citostatiki se uporabljajo v različnih kombinacijah, najpogosteje se uporabi kombinacija 5-fluorouracila z drugimi zdravili. Novejši citostatik, ki se za razliko od 5-fluoruracila daje v obliki tablet, je zdravilo kapecitabin. Slednji zaradi posebnega mehanizma delovanja deluje predvsem na celice tumorja in manj na zdrave celice v telesu, saj se v aktivno obliko spremeni v samem tumorju. Zato povzroča manj neželenih učinkov kakor kemoterapija s 5-fluorouracilom. Pogosto se uporabljata tudi citostatika irinotekan in oksaliplatin. Oba povečata učinkovitost zdravljenja, vendar lahko dodatno prispevata k neželenim učinkom zdravljenja.
Možni neželeni učinki kemoterapije in radioterapije so utrujenost, slabokrvnost, povečana možnost okužb, slabost in bruhanje, izpadanje las, driska, ranice v ustih, otekline rok in nog, izguba teka, draženje kože.
Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave celice. Uporablja se pri zdravljenju raka danke. Praviloma bolnik ob obsevanju prejema tudi kemoterapijo. Obsevanje zdravniki priporočajo pred operacijo (neoadjuvantno zdravljenje) ali redkeje po njej (adjuvantno zdravljenje). Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu, praviloma ne obsevajo.
Zdravljenje z biološkimi zdravili
V zadnjem desetletju farmacevtska industrija intenzivno razvija tako imenovana biološka tarčna zdravila, ki proti raku delujejo po drugačnem principu. Zavirajo različne dejavnike (rastne faktorje), ki so sicer potrebni za rast tumorja. Ta zdravila imajo zaradi selektivnega delovanja na celice tumorja manj neželenih učinkov oziroma se ti pojavljajo v drugačni obliki. Za zdravljenje napredovalega raka na debelem črevesu in danki se uporabljata biološki zdravili bevacizumab in cetuksimab, redkeje tudi panitumumab.
Življenje bolnikov po zdravljenju
Bolniki po končanem zdravljenju nimajo posebnih težav, ne potrebujejo diete, uživajo lahko vse vrste hrane. Prognoza bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, ki so imeli adjuvantno (dopolnilno) zdravljenje, je dobra, saj se pri več kot polovici bolnikov bolezen ne ponovi. Zaradi možnosti ponovitve bolezni so potrebni redni kontrolnimi pregledi. Tudi ponovitve je možno uspešno zdraviti. Pristop k zdravljenju je odvisen od mesta ponovitve in razširjenosti bolezni.
