Za inkontinenco, za katero sta značilna nepričakovan dražljaj s potrebo po uriniranju in nekontrolirana izguba urina, v svetu trpi 200 milijonov ljudi, a je še vedno tabu tema 21. stoletja. Zaskrbljujoče je, da samo 30 odstotkov ljudi, ki imajo težavo z inkontinenco, poišče zdravniško pomoč.
Prvi in najpomembnejši korak za soočenje z inkontinenco je odprt pogovor in pregled pri zdravniku družinske medicine, toda z zdravo prehrano, telovadbo in uporabo kakovostnih pripomočkov si lahko osebe z inkontinenco odločilno izboljšajo kakovost življenja.
Nepravilna prehrana, fizični in psihični stres dodatno povzročajo povečano nastajanje kisline v telesu. Kislost organizma, stres, pomanjkanje vode in pretiran vnos živil visokega glikemičnega indeksa (predvsem rafiniranih ogljikovih hidratov) pa posredno vplivajo tudi na težavo inkontinence.
Ob vsakem obroku priporočamo uživanje listnate zelene zelenjave, po možnosti grenkastega okusa. Potrebno je omejiti vnos nasičenih maščob (margarina, majoneze), sladkorja (sladice, sadni sokovi), mesa (rdeče meso) in kofeina, ker s sproščanjem sladkorja spodbujajo izločanje inzulina ter razrast kandide in bakterij v sečni cevi. Zaradi ohranjanja zdravja urogenitalnega trakta je pri zdravi prehrani potrebno imeti pravo ravnovesje med kislo in bazično hrano. V naši prehrani prevladujejo kisla živila, kot so meso, suhomesni izdelki, predelana hrana na osnovi pšenične moke, sladkarije, kava in alkoholne pijače. Samo 20 % hrane je v obliki lužnin (sadje, zelenjava, rastline in negazirana mineralna voda).
Priporoča se uživanje svežega sadja (jagodičevje, grozdje, lubenica, banana) in rib. Še posebej je potrebno povečati vnos vlakninaste hrane. Od ogljikovih hidratov je v prehrano potrebno vključiti čim več polnozrnatih testenin in riža, žitaric, fižola, boba, stročnic, svežega sadja (jagodičevje) in zelenjave (zelena listnata zelenjava), ker vsebujejo veliko vlaknin, regulirajo prebavo in raven sladkorja ter vzdržujejo idealno telesno težo. Potrebno je omejiti uživanje nezdravih maščob, ki se pogosto kombinirajo z ogljikovimi hidrati (margarina, pražena živila, majoneza, smetana za kuhanje), medtem ko je vnos bučnih semen, lanenih semen, mandeljnov, orehov in sezama dovoljen.
Omejevanje vnosa tekočine z namenom zmanjšati pogostost uriniranja in aktivnost mehurja je škodljivo in bo privedlo do nasprotnega učinka. Urin tako postaja bolj koncentriran, kar povzroča večje obremenitve sečnega mehurja, povečuje pa se pa tudi možnost nastanka vnetja.
Priporočljivo je zmanjšati vnos začinjene hrane (čili, basmati), med začimbami pa se vam ni potrebno izogibati kurkume. Na prepovedan seznam sodi tudi slana hrana, zato kot zamenjavo za sol občasno svetujemo gomašijo – začimbo iz zmletega sezama.
V zaželeno skupino živil spadajo šparglji in lubenica, ker delujejo detoksikacijsko, medtem ko banana in modra riba ohranjata zdravje celotnega organizma. Priporočeno je večje uživanje zelenjave, na primer ohrovta, brstičnega ohrovta in zelja. Zaradi svojega diuretičnega delovanja le-ti pomagajo odstranjevati strupe. Detoksikacijsko delovanje imajo tudi korenček, repa in kopriva. Izjemno pomemben je tudi vnos živil, bogatih s fitoestrogeni. Mednje sodijo soja, leča in čičerka.
Brusnica (Vaccinium vitis-idaea) je bogata z antioksidansi (vitamin a, c) in s snovjo s P-vitaminskimi učinki. Listi brusnice so bogati z glikozidi, ki ugodno delujejo pri zdravljenju kroničnega katarja mehurja in sečnih poti. Sok teh jagodic svetujemo preventivno ter pri zdravljenju vnetja sečnih poti, saj pomaga pri ohranjevanju pH (kislosti) urina. Zaradi nepoznavanja vzajemnega delovanja rastlin prihaja do pogostih napak pri obolelih s kroničnimi urološkimi infekcijami. Da bi se čim prej pozdravili infekcije, posežejo pri zdravljenju po čaju Uvin in istočasno uživajo brusnični sok, ki pa nevtralizira delovanje čaja Uvin. Prav tako s čajem Uvin sočasno ne jemljemo kislih sadnih sokov (citrusi) niti večjih doz vitamina c, ker zaradi lastnosti zakisljevanja urina lahko nevtralizirajo delovanje čaja Uvin.
Potrebno je vzdrževati optimalno telesno težo, ob debelosti pa je nujno spremeniti prehranjevalne navade. S preprosto manjšim uživanjem kruha, testenin, sladkarij (polovica sedanjega vnosa) ter z vnosom večjih količin surove zelenjave (4 skodelice dnevno) in sadja (najmanj 2 porciji dnevno) povečamo občutek sitosti, izboljšujemo redno prebavo, vnašamo antioksidanse, vitamine in minerale. Z redno telovadbo prav tako precej vplivamo na telesno težo.
Prvo prehranjevalno pravilo je, da se hrana dobro prežveči. Pomembno je tudi uživanje manjših obrokov, in to večkrat na dan. S pravilnim žvečenjem hrane žleze, ki izločajo slino, izločajo tudi snovi, ki dodajo lužnato kakovost vsakemu zalogaju, medtem ko manjši in pogostejši obroki ne obremenjujejo organizma dodatno.
Omejevanje vnosa tekočine z namenom zmanjšati pogostost uriniranja in aktivnost mehurja je škodljivo in bo privedlo do nasprotnega učinka. Urin tako postaja bolj koncentriran, kar povzroča večje obremenitve sečnega mehurja, povečuje pa se pa tudi možnost nastanka vnetja. Potrebno se je izogibati kofeinu, gaziranim in alkoholnim pijačam, ker še dodatno nadražijo sečni mehur.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 41, marec 2010
