Sinusitis: pogosta tema pogovorov v času zamašenih nosov, prehladov in glavobolov. »Sinusi«: jasna stvar, vsakdo jih je že kdaj »imel«. Toda ko pripovedovalca štorije o problemih s sinusi previdno vprašaš, kaj je to sinus ali kaj so sinusi, koliko jih je ali kje so »doma« … – molk in zadrega, pri izkušenem govorcu pa hiter preskok na drugo temo. O določenih stvareh pač vsi vse vemo, v glavnem pa se pokaže, da brez dvomov poslušamo in širimo nepravilne dogme.
Kaj so sinusi?
Sinus je ime svetovno znanemu motorno-jadralnemu letalu slovenske izdelave. Vendar danes ne bomo govorili o tem sinusu. Sinusi, o katerih teče beseda, so z zrakom izpolnjene obnosne votline v kosteh obraznega dela glave. Sinusi so oblečeni v dihalno sluznico, podobno nosni, ki neprekinjeno povezuje nosno in obnosne votline. Celice, ki jo tvorijo, imajo na površini migetalke, ki z usklajenimi gibi čistijo vsebino sinusov.
Koliko sinusov imamo?
Že majhni otroci imajo dve majhni čeljustni votlinici, v katerih so zametki zgornjih zob, in parne sitkine celice, ki izpolnjujejo prostor med obema očesoma. Pri odraščanju se z vraščanjem sluznice v čelno kost postopoma razvijeta še parna čelna sinusa, v zadnjem delu sitkinih celic pa z rastjo nazaj proti središču glave nastaneta še dva sfenoidna sinusa, za katerima ležijo hipofiza in možgani. Otroci imajo torej manj sinusov kot odrasli, pa tudi manjši so.
Ali imajo sinusi kakšno nalogo ali so tam kar tako?
Provokativno vprašanje! Nobena stvar ni tam kar tako. Če ne vemo, zakaj obstaja, pomeni, da smo nevedni. Če mislimo, da je tam kar tako, smo še prevzetni. O vlogi sinusov nekaj vendarle vemo, nikakor pa ne vsega. Sinusi so namreč povezani z ozkimi hodniki z nosno votlino, kar je pomembno pri dihanju. Pri vdihu in izdihu prihaja do hitrih sprememb smeri in hitrosti zračnega toka skozi nos in do še večjih nihanj zračnega tlaka. Sinusi te hitre spremembe blažijo. Če bi bili »trdobučneži« in bi bila naša glava iz polne kosti, je niti dvigniti ne bi mogli. Če težo glave večinoma predstavljajo možgani, jo lahko zaradi prezračenih sinusov ponosno vzravnano nosimo. Prezračeni sinusi opravijo tudi vlogo resonatorja pri govoru in še posebno petju. Imajo pa še eno funkcijo, radi se »prehladijo«, vnamejo in nam povzročajo težave.
Kako se sinusi vnamejo?
Akutni sinusitis nastane s širjenjem rinitisa, se pravi vnetja nosne sluznice. Zato govorimo o vnetju nosu in sinusov – rinosinusitis. Navadni obliki sinusitisa sta kataralni (virusni) in gnojni (bakterijski).
Pri virusnem vnetju nosne sluznice otečejo sluznica nosu in ozke sluznične špranje med nosom in sinusi. Poleg otekline je odločilnega pomena tudi motnja transporta sluzi in bakterij s pomočjo migetalk iz sinusov.
Kataralni sinusitis nastane, če je oteklina dovolj izrazita, da prehode zapre, transport iz sinusa v nos pa je ničen. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo, vlažno in nesnažno okolje, ki ga bakterije ljubijo, zato se namnožijo in nastane gnojni sinusitis.
Torej je sinusitis stopnjevanje oz. komplikacija prehlada?
Pogosto, vendar ne izključno, je vnetje sinusov stopnjevanje oziroma zaplet prehladnega obolenja. Včasih sinusitis nastane tudi brez predhodnega vnetja nosne sluznice.
Nekateri ljudje pa s sinusi nimajo težav …
Nekateri ljudje imajo sinusitis pogosteje. Navadno gre za dve večji skupini bolnikov. Skupni imenovalec obeh skupin je slabša sposobnost čiščenja in zračenja sinusov, pri prvi skupini zaradi zvite nosne pregrade, prevelikih nosnih školjk ali nosnih polipov. V drugo skupino pa spadajo ljudje z izrazito otečeno sluznico nosnih školjk, ki je lahko povezana z alergijo ali pa tudi ne.
Kakšne težave spremljajo sinusitis?
Klasični akutni sinusitis spremlja zamašen nos, bolečine v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu. Lahko so boleči zgornji zobje. Bolečine so hujše ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma izpihanju nosu, predklonu. Po navadi je zvišana telesna temperatura, bolnik se slabo počuti, ne more izpihati aosu, po dekongestivnih kapljicah lažje izpiha rumenozelen smrkelj. Večkrat ima polno zgornje žrelo goste sluzi, ki se le s težavo izpljune, imamo pa kaj videti, včasih tudi vohati.
Torej sinusitisa ni težko prepoznati?
Bolniki, ki so večkrat preboleli sinusitis, sami zase natančno vedo, kdaj ga imajo ali kdaj se k njemu pripravlja. Navadno pa so znaki gnojnega sinusitisa vsaj v prvi fazi tako neizraziti, da ga zdravniki brez dodatnih diagnostičnih pripomočkov samo na osnovi pripovedi in klinične slike težko prepoznamo, oziroma ne moremo ločiti kataralnega od gnojnega rinosinusitisa. V pomoč so nam laboratorijski kazalniki vnetja, ki ločijo virusno od bakterijskega vnetja, pomagamo si z rentgenskimi in CT-slikami sinusov ter endoskopskim pregledom nosu in sinusov. Redko, če sploh, nam je v pomoč bris sluznice.
Kako se sinusitis kaže pri otroku?
Otroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice (adenoiditis) ali bolj za sinusitis. Po navadi pa je vnetje tako v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu. Otrok je slaboten, ima vročino, glavobol, zamašen in smrkav nos z zelenim izcedkom, lahko bruha … Natančna določitev mesta največje prizadetosti je bolj ali manj akademskega značaja, saj se vnetje z antibiotikom, dekongestivnimi kapljicami in antipiretikom pri imunsko sposobnem otroku izboljša in otrok ozdravi. Pri otrocih poznamo pogosto obliko vnetja sinusov, to je akutni etmoiditis, ki se kaže z oteklino in rdečino ene ali obeh očesnih vek; otrok včasih sploh ne more odpreti očesa. Tako bolni otroci večkrat pridejo na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito bolezen otorinolaringologije (ORL). Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potreben operativni poseg.
Kako lahko bolezen zdravimo?
Glede na dejstvo, da približno poznamo načine nastanka bolezni, jo lahko v obratni smeri preprečujemo in zdravimo. Prvi ORL-ukrep zdravljenja gnojnega rinosinusitisa je vzpostavitev čiščenja in zračenja sinusa z zmanjšanjem otekline (kongestije, edema) nosne sluznice. Drugi cilj je uničenje bakterij ali vsaj tolikšno zmanjšanje njihovega števila, da lahko imunske celice s pomočniki potolčejo napadalce, pospravijo ostanke na bojišču in si vsiljivce zapomnijo. Prvo nalogo pomagajo telesu opraviti sedemdnevna uporaba nosnega dekongestiva (zdravila v obliki kapljic ali pršila za zmanjšanje otekline nosne sluznice), jemanje nosnega kortikosteroida (zdravila za lokalno lajšanje vnetja) in čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Drugo nalogo navadno odlično opravi sedem- do desetdnevna terapija širokospektralnega antibiotika.
Kako lahko težave preprečimo?
Bolniki z dolgoletnimi težavami s sinusi ali »sinusitični veterani« vedo povedati, da lahko zmanjšajo probleme z zamašenim nosom in preprečijo razvoj sinusitisa, če takoj na začetku nahoda večkrat dnevno začnejo uporabljati zdravilo za lajšanje nosne otekline (dekongestiv). Poleg večje verjetnosti, da se sinusitis ne bo razvil, seveda lahko tudi normalneje dihajo skozi nos, ta pa tudi normalneje opravi nalogo »air condition«. Prav tako preprečuje razvoj sinusitisa uporaba nosnih kortikosteroidov, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice pri obolelih, še posebno pri alergikih.
Ali je recept za preprečevanje sinusitisa zanesljiv?
Kaj bi bilo, če ne bi bilo, je težko z gotovostjo trditi, vendar pa klinična praksa, dolgoletne izkušnje starejših kolegov in osebne izkušnje nedvomno govorijo v prid koristnosti nosnih dekongestivov. Uspeha seveda ne moremo zagotoviti pri bolnikih, ki imajo izrazite anatomske deformacije pretina, školjk in polipe; pri teh ljudeh je namreč prej ali slej v mirni fazi potrebna operacija, ki normalizira anatomijo in omogoči normalno funkcijo migetalk in vseh oblik obrambe.
Težave nastanejo tudi pri zdravljenju kakor koli imunsko slabše sposobnih ljudi.
Kakšni zapleti lahko nastanejo?
Nezdravljen sinusitis lahko privede do trajnega kroničnega vnetja. Lahko pa nastanejo tudi zapleti na področju okolnih struktur, to je v očesni votlini, na kosteh, v najslabšem primeru pa smrtno nevarni zapleti v možganih, ki tudi po ozdravitvi lahko puščajo trajne posledice.
Za konec: kako se torej lahko izognemo rinosinusitisu?
Vsestransko polno življenje je prvi pogoj odpornosti. V času prehladov se je skoraj nemogoče izogniti okužbi, pa vendar poskusiti ni greh. Če pa smo za prehladom že oboleli, lahko preprečimo širjenje vnetja iz nosu na sinuse pa tudi na srednje uho s čimprejšnjo redno uporabo nosnih dekongestivnih kapljic ali pršila, kot je npr. operil. Edem zmanjšajo tudi nosni kortikosteroidi, migetalkam pomaga fiziološka raztopina.
Pa čim manj smrkanja in srečno!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 29, januar 2009.
