Vnetni revmatizmi so kompleksne bolezni in poslabšajo domala vse vidike življenja bolnikov. Vpliv bolezni se ne konča zgolj pri fizičnih težavah, ampak poseže tudi na psihosocialno in ekonomsko področje – ovira lahko medosebne odnose in načrtovanje družine, bolečine in drugi simptomi lahko omejujejo delovne sposobnosti, preprečujejo druženje s prijatelji, sodelovanje pri skupnih športnih aktivnostih in podobno.
Primarij docent dr. Iztok Holc, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor, poudarja, da je bolnikom zelo težko, ko slišijo, da imajo diagnozo vnetni revmatizem, ki jih bo spremljal celo življenje. Zato jim je treba čim bolje razložiti, kakšna je narava bolezni in kako bo vplivala nanje in njihove najbližje.
Bolnik sam se mora prilagoditi bolezni, prav tako pa njegova okolica. Še zlasti partner mora biti seznanjen z naravo in možnim potekom bolezni, zato da bo lažje obema, da bosta po tej poti šla skupaj.
Vključenost partnerja je še posebej pomembna, ko gre za načrtovanje družine. Danes ženske z vnetnimi revmatizmi lahko zanosijo in imajo povsem zdrave otroke. Vendar vnetni proces, ki je pri revmatizmih prisoten neprestano, že sam po sebi zmanjšuje možnost zanositve in ženske z aktivno boleznijo težje zanosijo. Nosečnost je zato priporočljivo načrtovati, pred tem pa bolezen umiriti. Dr. Holc pojasnjuje, da je situacija pri vsakem paru drugačna in se je zato o načrtovanju družine treba odkrito pogovoriti:
Glede na to, za kakšno bolezen gre in kakšno je zdravljenje, se z bolniki pogovorimo. Večinoma z bolnico ali bolnikom, včasih pa potrebujemo tudi prisotnost partnerja, ker je potem odločitev lažja.
Zdravljenje v času nosečnosti zahteva individualni pristop
V Sloveniji je na voljo širok izbor zdravil, ki se lahko uporabljajo tudi med nosečnostjo in dojenjem, taka so denimo nekatera biološka zdravila (npr. zaviralci TNF-alfa). Vsa zdravila pa niso primerna za to obdobje, zato se jih je treba izogibati. Tak primer je denimo leflunomid, ki naj ga bodoče mame ne prejemajo vsaj dve leti, bodoči očetje pa vsaj pol leta pred načrtovano zanositvijo. Med nosečnostjo se lahko spremeni potek bolezni; denimo revmatoidni artritis se praviloma izboljša, sistemski eritematozni lupus pa poslabša.
Potek bolezni in tudi odziv na zdravljenje je pri vsaki posameznici različen. Z bodočimi starši se je zato treba pogovoriti o tem, kako bolezen lahko poteka skozi celotno nosečnost in kako bo treba prilagoditi zdravljenje, ki v času nosečnosti poteka v sodelovanju z izbranim ginekologom nosečnice.
Za več informacij o vnetnih revmatizmih in nosečnosti prisluhnite pogovoru s prim. doc. dr. Iztokom Holcem v seriji Skočimo na lepše v podkastu Medical orbit. Z njim sta se pogovarjala Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, kjer se sogovorniki pogovarjajo o naslednjih temah:
- vpliv vnetnega revmatizma na partnerske in druge odnose
- načrtovanje nosečnosti in zdravljenja
- vpliv bolezni in zdravljenja na zanositev in nosečnost
- sodelovanje revmatolog-ginekolog
- vpliv revmatizma na porod
- zdravljenje v času nosečnosti in dojenja
- terapevtska vadba za bolnice z vnetnim revmatizmom v času nosečnosti
- izmenjava izkušenj z drugimi mladimi starši oziroma bodočimi starši
Posnetek je dostopen spodaj in na tej povezavi.
Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta.
SI-REU-1022-002
