Rdeča pesa je tista zelenjava, ki jo ima večina otrok najraje, mamice pa zraven vzdihujemo, ker od zelenjave jedo le rdečo peso. Seveda jo imajo otroci radi, saj je edina zelenjava (poleg korenčka) s polnim sladkastim okusom, otroci pa so prinesli okus za sladko s seboj na svet.
V prvih mesecih, ko otroku ob prehodu na mešano prehrano ponudimo korenček, ostale zelenjave, kot so bučke, špinača ali cvetača, ne mara, ker preprosto ni sladka in se mu zdi brez okusa. Ko malo zraste, je tudi zelena solata enako brez okusa, rdeča pesa pa je čisto drugačna. Pesa je sladka in dobra. Če ne verjamete, vprašajte svoje otroke.
Prvi so rdečo peso že pred 4000 leti kultivirali Babilonci, takrat so jo poznali pod imenom mangold. Kot zdravilno rastlino so jo gojili Grki in Rimljani. Široko uporabljena kot vrtnina pa je postala v šestnajstem stoletju.
Ozimnica: surovo peso v klet in pod mivko
Rdeča pesa je rjavordeč gomolj okrogle, podolgovate ali valjaste oblike. Zlahka jo pridelamo na domačem vrtu in jo čez zimo uskladiščimo. Najbolje, da jo zasujemo z mivko in postavimo v klet, kjer zrak kroži in je temperatura med 5 in 8 stopinj Celzija. Vendar shranimo le manjše količine, saj v mivki zdrži 6 do 8 tednov. Takšen način shranjevanja ima prednost tedaj, ko želimo izkoristiti zdravilne prednosti surove rdeče pese. Iz pesinih gomoljev iztisnemo svež sok, ki ohrani večino vitaminov in mineralov. Iz kilograma pese dobimo pol litra svežega pesinega soka.
Lahko pa jo skladiščimo tudi kuhano, tako da jo narežemo na kolobarje, okisamo in zapremo v kozarce. Za aromo dodamo še nekaj cele ali mlete kumine. Tako shranjeno lahko uživamo do naslednje sezone, ko na vrtu po približno 60 dneh od setve pobiramo prve sveže gomolje.
Rdečo peso lahko pripravimo na več načinov. Najbolj razširjena je v solati ali kot sveže iztisnjen sok. Lahko pa jo olupimo in podušimo ter uživamo toplo, zabeljeno z olivnim oljem ali maslom, pri tem pride do izraza njen sladkast okus. Zato jo nekateri raje ponudijo kot sladico namesto kot prilogo h krompirju. Koščke rdeče pese lahko skupaj z olivnim oljem pripravimo tudi kot omako za testenine.
Peso lahko shranjujemo svežo, v hladnem prostoru, najbolje je, da jo pokrijemo z mivko. Vendar je tak način shranjevanja primeren za krajše obdobje. Za dolgotrajnejše shranjevanje pa jo skuhamo in vložimo.
Številni zdravilni učinki
Zdravilne lastnosti rdeče pese so poznali že stari Grki in Rimljani, v 21. stoletju pa so njene zdravilne učinke še znanstveno podkrepili:
Krepi imunski sistem
Rdeča pesa zaradi svoje vitaminsko-mineralne sestave krepi imunski sistem, spodbuja apetit in izločanje žolčnih sokov. Uživanje rdeče pese v zimskem času ima poleg gurmanskega užitka še preventivni učinek proti prehladnim obolenjem in okužbam.
Lajša prebavne težave
Sok rdeče pese lajša težave pri slabosti, bruhanju in driski. Uživanje pese ob bruhanju in driski nadomešča povečano količino izločenega kalija in uravnava njegovo količino v telesu. Ob bruhanju ali driski organizem pospešeno izgublja tudi minerale, kar je poleg dehidracije drug nevaren zaplet bruhanja ali kronične driske. V svež pesin sok dodajte čajno žličko limone. Vendar s sokom ne pretiravajte, kozarec na dan bo dovolj.
Lajša težave z zaprtjem
Rdeča pesa vsebuje prehranske vlaknine. Glavna prehranska vlaknina je celuloza, ki je netopna in naš organizem nima encimov za njeno razgradnjo, vpliva pa blagodejno na našo peristaltiko. Manjši gomolj kuhane rdeče pese vključite v svoj zadnji večerni obrok. Seveda vam samo uživanje rdeče pese ne bo odpravilo zaprtja. Proti zaprtju moramo pristopiti celostno, spremeniti dosedanje prehranjevalne navade, urediti redno prehranjevanje, zaužiti dovolj tekočine in v vsakdan vključiti primerno količino gibanja. Rdeča pesa pa bo doprinesla celulozo, ki bo pospešila peristaltiko.
Pesa (Beta vulgaris) spada med kritosemenke iz družine metlikovk. Domovina rdeče pese sta vzhodno Sredozemlje in Azija, raste pa tudi v hladnejšem podnebju ob obalah južne Švedske in Britanskega otočja. Najbolje uspeva v zmerno toplem pasu Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Francije. Tudi pri nas jo gojimo kot eno glavnih zimskih vrtnin.
Vpliva na raven holesterola v krvi
Prehranske vlaknine iz rdeče pese dokazano zmanjšujejo vrednost serumskega holesterola za 30–40 %. Rdeča pesa poleg celuloze vsebuje tudi topne prehranske vlaknine, ki vežejo izločeni holesterol v prebavilih in ga odplavljajo. Hkrati pa redno uživanje rdeče pese pripomore k normalizaciji krvnega tlaka.
Lajša težave z anemijo
Rdeča pesa je dober vir železa. Sicer je pri zdravljenju anemije pomembno, da uživamo določeno količino železa živalskega izvora (rdeče meso), ker je absorpcija železa večja kot iz živil rastlinskega izvora. Dober vir železa rastlinskega izvora pa je prav rdeča pesa. Absorpcijo železa povečuje naravna prisotnost vitamina C in ne bo nič narobe, če soku rdeče pese dodate žličko svežega limoninega soka, ki bo povečal absorpcijo železa.
Za lepšo kožo, lase in nohte
Redno uživanje rdeče pese bo polepšalo našo kožo, lasje in nohti pa bodo bolj bleščeči in prožni.
Vsebuje folno kislino
Še ena v vrsti dobrih lastnosti rdeče pese je, da je dober vir folne kisline. Poleg špargljev je prava rekorderka po njeni količini. Folna kislina (vitamin B4) ima v organizmu številne pomembne naloge. Prisotnost folne kisline v jedru nukleinske kisline je osnovni pogoj za celično delitev in rast tkiv. Folna kislina skrbi tudi za nastajanje žolčne kisline in sodeluje pri nastajanju rdečih krvnih telesc, ki vežejo v pljučih kisik in ga transportirajo do sleherne celice našega organizma.
Dober vir vitaminov in mineralov
Čeprav je rdeča pesa sladka, vsebuje le okoli 10 % sladkorja, sicer pa je tako kot velika večina ostale zelenjave energijsko revno živilo. 100 g rdeče pese vsebuje:
- 42 kcal
- 9,6 g ogljikovih hidratov
- 1,6 g beljakovin
- 1 g maščob
- 1,5 g vlaknin
- 1,0 mg železa
- 27 mg kalcija
- 270 mg kalija
- 20 i. E. vitamina A
- 53 mikrogramov folne kisline
Vsebuje predvsem ogljikove hidrate (naravni sladkorji), nekaj beljakovin in zanemarljivo malo maščobe. Je odličen vir prehranskih vlaknin, folne kisline, železa in vitamina A ter dober vir vitamina C (10 mg) in betaina (naravnega rdečega barvila), zato je tudi odličen antioksidant.
Kaj morate vedeti ob uživanju rdeče pese
Da bi ohranili čim več zdravilnih učinkovin pese, jo dušimo le nekaj minut. Naj velja pravilo: zelenjavo, ki jo lahko uživamo surovo, termično pripravimo v nekaj minutah, saj ne potrebuje dolgotrajnih postopkov kuhanja.
Sok rdeče pese je zelo močan, zato ne popijte preveč soka naenkrat, še posebno, če ste ga šele pričeli uživati. Začnite počasi, nekaj žlic soka na dan, ob koncu prvega tedna ne več kot 100 ml na dan, nato povečujte postopoma iz tedna v teden. Odrasli naj ne bi spili več kot 3 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca), otroci do 5. do 15. leta pa ne več kot 1 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca).
Ob rednem uživanju pese ali pitju pesinega soka se bosta tako urin kot blato obarvala rdeče. Nič ni narobe. Iz telesa se izloča barvilo rdeče pese.
Redno uživanje rdeče pese ima v naši vsakdanji prehrani še številne druge varovalne učinke: ohranja prožnost našega ožilja, pospešuje rast in obnavljanje celic in tkiv, iz telesa odvaja vodo in zaradi prisotnosti antioksidantov razstruplja.
Zato, dragi starši – ne vzdihujte, ker vaš otrok od vse zelenjave najraje je rdečo peso. Super, saj je zdrava. Le otrokom tega ne povejte, da je ne bi prenehali jesti!
