Tokratna zima nam kar precej prizanaša z nizkimi temperaturami. Toplejše vreme je dobrodošlo za številne bakterije in viruse, ki veselo razsajajo med nami in jim naše smrkanje in kihanje ni prav nič mar.
Zimske bolezni
Med bolezni, ki smo jim pogosteje podvrženi v zimskem obdobju, štejemo zlasti naslednje:
- Prehlad – je akutno obolenje dihal in ga lahko povzročajo številni virusi. Značilni simptomi so splošno slabo počutje, lahko z blago vročino, voden izcedek iz nosu in kihanje, zamašen nos, boleče, vneto in pordelo žrelo. Simptomi trajajo od 7 do 10 dni in zaradi njih ni treba obiskati zdravnika, razen če se razvijejo v hujše okužbe dihal, ki jih z ustreznim samozdravljenjem ne moremo več nadzorovati.
- Nahod – je akutno vnetje nosne sluznice in je najpogostejši spremljevalec prehladnih obolenj. Zaradi vnetja nosna sluznica nabrekne, kar otežuje dihanje, pojavi se tudi izcedek iz nosu. Gre za virusno okužbo – povzročitelji so najpogosteje rinovirusi in adenovirusi. Poleg virusnega nahoda poznamo še alergijskega, ki ga sprožijo alergeni in ni tipična zimska bolezen.
- Gripa – je akutna virusna bolezen dihal. Zanjo je značilna visoka telesna temperatura, splošno slabo počutje z izčrpanostjo, bolečine v mišicah in kosteh, navadno pa se simptomom pridruži še suh kašelj. Povzročitelji gripe so virusi influence (tipov A, B in C). Gripa je sezonska bolezen in se praviloma pojavlja v hladnejši polovici leta, pogosto pa tudi ob večjih temperaturnih nihanjih. Nevarna je zlasti za otroke, starejše ljudi in ostale, ki imajo oslabljen imunski sistem – bodisi zaradi spremljajočih kroničnih ali akutnih bolezni.
- Trebušne viroze – se sicer pojavljajo čez celo leto, vseeno je pa zaradi zmanjšanja imunske odpornosti njihov pojav v zimskih mesecih pogostejši. K večji pojavnosti okužb v zimskem času naj bi pripomogel tudi suh zrak v ogrevanih prostorih, ki je ugodno okolje za preživetje povzročiteljev trebušnih viroz: rotavirusov. Znaki so močne prebavne motnje z bruhanjem, drisko in splošnim slabim počutjem. Najnevarnejši zaplet pri tovrstnih virozah je dehidracija.
Kako se jih ubranimo?
Padec odpornosti v mrzlem zimskem vremenu je najpogosteje vzrok za večjo dovzetnost za okužbe z različnimi virusi in bakterijami. Zato se seveda trudimo kar se da okrepiti svoj imunski sistem.
To lahko naredimo na različne načine:
- Cepimo se proti nalezljivim boleznim: tako se lahko ubranimo okužbe z virusom gripe in v zadnjih letih tudi okužbe z rotavirusom. Slabost cepljenja je ta, da ga je zaradi nenehnega spreminjanja tipov virusov treba vsakoletno ponavljati in (v primeru virusa gripe) ni povsem nujno, da bo cepivo ustrezno za tip virusa, ki se bo pojavil v tisti sezoni.
- Povečamo vnos vitaminov (bodisi s hrano bodisi s prehranskimi dopolnili); še posebej moramo biti pozorni, da bo naša hrana kvalitetna, raznovrstna in vitaminsko bogata.
- Jemljemo raznorazne pripravke, ki povečujejo našo odpornost – to so t. i. imunostimulansi; izolirani so iz različnih rastlin in vzpodbudijo aktivnost imunskega sistema.
- Vnašamo že izgrajena protitelesa (kravji kolostrum), ki so trenutna pomoč našemu lastnemu (običajno takrat že oslabljenemu) imunskemu sistemu.
- Krepimo črevesno mikrofloro in tako povečujemo pregrado pred vdorom patogenih organizmov, ki potujejo po našem telesu.
Preprečevanje okužbe
Številni zgoraj navedeni ukrepi, ki krepijo naš imunski sistem, pa so lahko skoraj nepotrebni, če se pred okužbo ustrezno zaščitimo.
Pozimi smo bolj dovzetni za okužbe z različnimi virusi in bakterijami, zato skušajmo okrepiti svoj imunski sistem. Veliko vlogo pri obrambi igrajo vitamini, zato pozimi povečajmo njihov vnos tako z raznovrstno hrano kot tudi s prehranskimi dopolnili.
Večina povzročiteljev zimskih obolenj se prenaša kapljično, to je preko tekočin, ki se izločajo ob kihanju, kašljanju ali celo glasnem govorjenju. Skušajmo se izogniti tako širjenju lastnih izločkov kot tudi tujim prenašalcem bolezni. Kihajmo in kašljajmo zmeraj v robec ali v komolec (zakriti si usta z dlanmi je sicer primerno, vendar je roke po tem obvezno treba dobro umiti ali celo razkužiti, da bi se preprečil prenos na druge predmete), redno vzdržujmo higieno rok (niso vsake umite roke tudi zares umite) in ne zadržujmo se v zaprtih prostorih z množico drugih ljudi (zlasti, če razsaja epidemija).
Prenos patogenih organizmov preko dlani je najpogostejši prenos pri epidemijah in tudi siceršnjih virozah. Vsakodnevno so naše roke v stiku z različnimi predmeti, in ko ti potujejo od rok do rok, z njimi veselo potujejo tudi virusi in bakterije. Ne bo odveč, če omenimo samo nekaj takšnih virov okužbe: kljuke na vratih, denar, ročaji na nakupovalnih vozičkih, telefoni, javna stranišča, pisala, delovni pulti, stikala za luči, otroške igrače ...
Ker je praktično nemogoče, da bi razkužili vse okrog nas, lahko možnost okužbe zmanjšamo tako, da razkužimo sebe. Roke, na katerih prenašamo tovrstne viruse, umijemo večkrat dnevno, še posebej pa po stiku z zgoraj omenjenimi predmeti. Žal nimamo vedno možnosti umivanja rok pa tudi nekateri virusi so precej trdoživi in jih samo voda ne odstrani povsem, zato je smiselno vedno imeti pri sebi razkužilo – to naj nam bo dosegljivo – v torbici, avtu, v službi ali tudi doma. Še posebej velja razkužiti roke pred vsakim stikom z otroki, ki so zoper omenjene bolezni najmanj odporni, saj se njihov imunski sistem z vsemi temi patogenimi mikroorganizmi še ni srečal in torej še nima zgrajenih ustreznih protiteles zoper njih. Enako previdni smo tudi pred stikom z bolnimi ljudmi ali starostniki.
Malčke je smiselno že od malih nog navajati na ustrezno higieno, saj bomo tako preprečili prenos neprijetnih virusov - ti se v vrtcih med smrkavimi noski in umazanimi ročicami, ki veliko časa preživijo v ustih, odlično počutijo.
Razkužila, ki jih uporabljamo za razkuževanje rok ali drugih površin, lahko kupimo v vsaki lekarni. Glede na povzročitelje zimskih bolezni je pomembno, da delujejo tako proti bakterijam kot tudi proti virusom (njihov spekter delovanja je naveden na embalaži).
Učimo se vse od otroštva
Prvo vodilo pri preprečevanju okužb z nalezljivimi boleznimi naj nam bo lastna higiena. Če bo le-ta ustrezna, bomo preprečili zagato ob rokovanju s potencialno kužnimi predmeti in si tako zmanjšali možnost za pojav bolezni. Nikar pa pri tem ne pozabimo na naše najmlajše, ki jih je v duhu pravilnih higienskih ukrepov treba vzgajati že od malih nog.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.
