Kolikokrat se nam je v življenju že zgodilo, da smo se nenamerno ugriznili v jezik, ali pa, da smo si s slastnim kosom pice, ki je prišla direktno iz peči, opekli nebo? Kakršnekoli oblike ustnih razjed, ki so posledice omenjenih dejanj, so zelo neprijetna okoliščina. Nemalokrat pa nastanejo brez razloga, pa so prav tako zelo moteče. Ali se jih da vedno pozdraviti? S čim lahko lajšamo bolečino? Pa poglejmo!
Kaj je ustna razjeda?
Ustna razjeda je od 1 milimetra pa tudi do nekaj centimetrov velika rana oz. prekinitev ustne sluznice. Največkrat je rdeče, rumene ali celo belkaste barve, njena površina pa je po navadi ravna, včasih pa razbrazdana. Po obliki so lahko okrogle, ovalne ali nepravilne. Skoraj vedno nastanejo na rahlem, mehkem tkivu, predvsem na notranji strani ustnic ali lic, lahko tudi na jeziku ali mehkem nebu, včasih pa tudi v žrelu. Ustne rane so pogosto boleče, pri nekaterih boleznih pa nemoteče in zato še nevarnejše.
Katere so najpogostejše vrste ustih razjed?
Razjede zaradi manjših poškodb
V ustni votlini lahko pride do opeklin z vročo hrano, kot je najbrž lahko že vsak izkusil. Tudi različne oblike hrane, ki dražijo ustno sluznico, nam niso tuje, npr. čips, mandlji ... Pri starejših ljudeh pa so rane posledica slabih, nepravilno izdelanih fiksno-protetičnih nadomestkov (proteze ali mostički).
Aftozne razjede
Večina ljudi je verjetno aftozne razjede že imela vsaj enkrat ali večkrat v življenju. Po navadi se prvič pojavijo v adolescenci ali mladi odrasli dobi. Te razjede so majhne (manj kot 5 mm) in boleče. Pojavi se lahko samo ena ali dve naenkrat, lahko pa so zelo številčne. Bolnikovo splošno stanje in počutje je zelo dobro, motijo ga le bolečine zaradi razjed v ustih. Ranice se najpogosteje zacelijo v 1–2 tednih, vendar so nagnjene k ponavljanju v presledkih več let. V nekaterih primerih so ponovitve tako pogoste, da so razjede v ustih stalno prisotne.
Obstaja tudi druga vrsta aftoznih razjed, ki so veliko večje (več kot centimeter premera) in zelo trdovratne.
Ljudje po navadi čutijo bolečine ali mravljinčenje v ustih dan ali dva pred izbruhom na mestu aftoznih razjed. Najbolje je pričeti zdravljenjem prav v tem določenem trenutku, če je seveda mogoče.
Natančnega vzroka za nastanek aft pravzaprav ne poznamo, vemo pa, da se afte pogosteje pojavljajo pri izčrpanih in bolnih osebah. Torej je oslabljen imunski sistem zagotovo poglavitni vzrok. Tako se naša odpornost zmanjša ob stresu, fizični utrujenosti in čustveni izčrpanosti. Zato so afte pogoste pri mladostnikih in študentih v obdobju izpitov in velike obremenjenosti. Prav tako nam odpornost oslabi ob dolgotrajni bolezni, nepravilni prehrani in nezdravem načinu življenja. Pri ženskah ne smemo zanemariti niti vpliva menstruacijskega ciklusa, prav tako pa so lahko za nastanek aft odgovorne tudi poškodbe, ki nastanejo zaradi slabo prilegajoče se proteze, nepravilne rasti zoba, drgnjenja ali neprevidnega ščetkanja.
Afte so lahko tudi znanilec slabokrvnosti, pomanjkanja železa, vitamina b12 ali folne kisline in določenih črevesnih bolezni (celiakija in Chronova bolezen) ali alergij na hrano.
Virusne okužbe, ki povzročajo razjede v ustih
Več različnih vrst virusnih okužb lahko povzroči razjede, ki nastanejo v ustih ali žrelu. Najpogostejša pa je okužba z virusom herpes simplex.
Herpetični gingivostomatitis je skupna ustna bolezen pri otrocih, ki jo povzroča prvi stik z virusom Herpes simplex. Ker otroci ob prvem stiku še ne razvijejo imunosti na ta virus, imajo obsežno vnetno reakcijo, ki vpliva na celoto ustno sluznico. Pri odraslih je pojavna oblika herpes virusa veliko lažja, ker so v nekem trenutku življenja (bolj verjetno kot otroci) bili v stiku z virusom in razvili imunost nanj. Zato je ta oblika okužbe pri odraslih po navadi lokalizirana v ozkem pasu na koži in sluznicah ter blažja in krajša od tiste, ki se pojavi pri otrocih.
ASIMPTOMSKA OKUŽBA: okužba brez klasičnih simptomov
Herpetični gingivostomatitis se začne s splošnimi simptomi, ki se pojavljajo pri drugih nalezljivih boleznih: povišana telesna temperatura, glavobol in slabo počutje. Po enem ali dveh dneh se po vsej ustni sluznici oblikujejo majhni mehurčki, ki kmalu počijo in postanejo boleče rane. Zaradi bolečin se pričnejo težave pri hranjenju otrok. To lahko vodi tudi v dehidracijo. Herpetični gingivostomatitis je zelo neprijeten za otroka, a spontano izzveni po desetih dneh in ne pušča trajnih posledic. Pri zdravljenju herpetičnega gingivostomatitisa so protivirusna zdravila večinoma neučinkovita in se zelo redko uporabljajo. Terapija z zdravili se uporablja za zniževanje telesne temperature in za lajšanje bolečin.
V starosti je okužba običajno asimptomatska ali se pojavlja v obliki, ki se pojavi pri odraslih: omejena in kratkoročna rdečica ter mehurji na meji sluznice in kože, običajno na robu ustnic in nosnicah.
Rak v ustni votlini
Rak v ustni votlini nima specifičnega videza. Vsaka sprememba sluznice, posebej če traja nekaj tednov, se lahko razvije v raka. 5 odstotkov vseh rakastih obolenj je v ustni votlini. Čeprav je ta del telesa dostopen za opazovanje, je diagnoza običajno prepozna zaradi tega, ker pacienti preredko hodijo na kontrolne preglede k zobozdravniku. Dejstvo je, da ima v času diagnoze že polovica pacientov metastaze v oddaljenih organih. Tudi pacienti sami pogosto ne vzamejo resno marsikatere spremembe na sluznici ustne votline.
Zanimivo, da je polovica vseh razjed na jeziku. Druge lokacije so še ustno dno, dlesen, sluznica na zobnem grebenu, obrazna sluznica in ustno nebo.
Dvakrat pogosteje zbolijo moški kot ženske. Posebej so ogroženi moški po 40. letu starosti.
Vzrok pojavnosti je nepojasnjen, znani so pa faktorji, ki pripomorejo k nastanku in razvoju raka v ustni votlini:
- tobak (kajenje pipe – rak ustnega dna, kajenje cigar – rak neba, kajenje cigaret – rak jezika, • alkoholne pijače (posebej žgane),
- izpostavljanje soncu (rak na spodnji ustnici),
- draženje sluznice zaradi poškodovanih ali karioznih zob, neprimernih plomb ali protetičnih izdelkov,
- slaba ustna higiena, virusi.
Najmočnejši mišici v človeškem telesu sta mišici prežvekovalki, po ena na vsaki strani ust.
Kako se zdravijo ustne razjede?
LOKALNI ANESTETIKI
Po navadi so pripravki v obliki suspenzije za tuširanje ust, gelov ali krem. Njihovo delovanje povzroči odrevenelo ustno sluznico in s tem lajša bolečino. Lokalne anestetike je treba uporabljati previdno. Pri uporabi lahko odreveni zadnji del jezika ali žrela, kar lahko povzroči zadušitev pri požiranju hrane ali pijače. Zato tudi niso primerni za otroke.
KARBOKSIMETILCELULOZNI GELI
Zaščitijo sluznico pred dražljaji in omogočijo hitrejše celjenje.
HIALUROSKA KISLINA
USTNA VODICA
Deluje protivnetno, saj vsebuje snovi, ki pobijajo bakterije, viruse in plesni. Predvsem jo je smiselno uporabljati v fazi, ko si zaradi bolečin ne moremo pravilno umiti zob. Klorheksidin glukonat je najpogosteje predpisana ustno vodica. Običajno se uporablja dvakrat dnevno z žvrkljanjem po dve minuti.
KORTIKOSTEROIDI
So zdravila, ki zmanjšujejo vnetje. Preparati vsebujejo nizke odmerke kortikosteroidov. Najpogosteje je predpisan hidrokortizon. Ta zdravila so na recept.
Zaključek
Ustne razjede so lahko zelo nevarne, zato so pregledi pri zobozdravniku še kako pomembni. Vsako razjedo je treba spremljati, posebej tiste, ki samodejno ne izginejo po treh tednih. Zato, dragi bralci, bodite previdni in skrbite zase.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 66, oktober 2012.
