Prihaja čas, ko nas sonce vabi v naravo, na sprehod, v gore, na morje. Spolzka tla, hitenje, malo neprevidnosti, še kanček nerodnosti in poškodba je tu. Takim prizorom smo priča zelo pogosto, pa naj gre za otroke ali odrasle. Skoraj vsakodnevno se srečujemo z majhnimi površinskimi ranami, ki se na srečo tudi same zacelijo, običajno brez večjih zapletov. Vsaka rana ima sposobnost, da se sama zaceli preko številnih celičnih procesov. Kadar je sposobnost celjenja rane oslabljena, pa je potrebna zunanja pomoč naravnim procesom celjenja. Šele pravilna ocena in oskrba rane lahko privede do zacelitve brez zapletov in posledic.
Rana je poškodba kože oz. prekinitev njene celovitosti. S poškodbo kože lahko pride do izpada njenih določenih funkcij. Koža je velik in pomemben organ, ki predstavlja prvo obrambno linijo pred vdorom tujkov v organizem, sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in uravnava telesne tekočine z izločanjem znoja. Rane delimo po nastanku na akutne in kronične.
Akutne in kronične rane
Akutne rane so običajno posledica poškodb. Najpogostejše akutne rane so praske, odrgnine, ureznine in vsekanine, vbodnine, zelo pogosto pa tudi opekline. Če se rana celi dlje kot tri tedne, govorimo o kronični rani, med katere sodijo arterijska razjeda, venski ulkus, diabetične rane, preležanine ipd. Kronična rana je pojav, ki zaradi staranja populacije in daljšanja življenjske dobe vse bolj pesti sodobnega človeka.
Za samooskrbo so primerne samo manjše površinske rane, vse večje in globlje rane zahtevajo pregled in oskrbo pri zdravniku. Takojšen obisk zdravnika je potreben tudi v primeru vboda z iglo, ob človeškem ali živalskem ugrizu, pri močno krvavečih ranah, večjih opeklinah in ranah pri sladkornih bolnikih (diabetično stopalo). Vedno, kadar imamo opravka z rano, je potrebno oceniti tudi morebitno potrebo po cepljenju proti tetanusu.
Oskrba ran, akutnih in kroničnih, dandanes zahteva veliko strokovnega znanja, izkušenj in timskega dela ter poznavanje različnih sodobnih pripomočkov, izdelanih v ta namen. Tudi na področju oskrbe ran se nenehno srečujemo z novimi spoznanji in novimi tehnikami.
Tradicionalna oskrba ran
Tradicionalna oskrba ran pomeni predvsem oskrbo z bombažno gazo in fiziološko raztopino. Na žalost pa ima gaza kot pripomoček za rano številne pomanjkljivosti:
- gaza se na rani hitro izsuši in se sprime z njo,
- novonastalo tkivo se vrašča med nitke gaze,
- gaza prepušča izločke in bakterije iz rane, kar pomeni dodatno ogroženost za okužbe bolnika in tudi osebja, ki oskrbuje rano,
- težave se pojavijo tudi pri menjavi gaze, saj ob odstranjevanju preveze odtrgamo tudi novonastalo tkivo,
- menjava preveze povzroča bolečine, kar neugodno vpliva na kakovost življenja bolnikov,
- gaze je potrebno pogosto menjavati, kar je povezano tudi z dodatnimi stroški.
Sodobne obloge
Pomanjkljivosti tradicionalne oskrbe ran z gazami lahko premostimo z uporabo sodobnih oblog, ki so vedno bolj izpopolnjene in učinkovite. To dokazujejo tudi številne klinične študije.
Sodobne obloge zagotavljajo kronični rani optimalne možnosti za zdravljenje, obenem pa omogočajo bolniku višjo kakovost življenja. Te obloge predstavljajo velik napredek v procesu celjenja ran, in sicer:
- podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja,
- se ne sprimejo z rano,
- na rani ne puščajo ostankov,
- vzdržujejo primerno temperaturo in vlažnost rane,
- ne povzročajo bolečin in ne odstranjujejo novonastalega tkiva ob menjavi,
- so ustrezno vpojne; izberemo lahko različne obloge, glede na to, koliko rana izloča,
- so polprepustne, kar pomeni, da prepuščajo pline in omogočajo dihanje rane, vendar ne prepuščajo tekočin in izločkov,
- sodobne obloge omogočajo preveze na več dni, kar je zelo pomembno za celjenje rane, ki mora potekati čim bolj nemoteno.
Glede na učinkovito komponento so sodobne obloge naslednje:
- Alginati: za oskrbo površinskih in globokih ran z zmernim do močnim izločanjem, za čiščenje rane, za oskrbo ran s kapilarno krvavitvijo.
- Hidrogeli: za hidriranje, mehčanje in odstranjevanje suhih, vlažnih mrtvin in za pospešeno celjenje kroničnih ran v vlažnem okolju.
- Hidrokapilarne obloge: za različne kronične in akutne rane s šibkim do zelo močnim izločanjem v vseh fazah celjenja.
- Hidrokoloidi: za različne rane s šibkim do zmernim izločanjem v vseh fazah celjenja, tudi za zaščito kože.
- Kolageni: za oskrbo ran v vseh fazah celjenja, posebej pri zaostalem in nazadovalem celjenju.
- Nelepljive kontaktne mrežice: primerne so za zaščito dna rane in granulacijskega tkiva.
- Obloge z mehkim silikonom: za zelo boleče rane z zelo ranljivo in ogroženo kožo v okolici.
- Poliuretanske pene/membrane: za vse vrste ran s šibkim do zmernim izločanjem.
- Poliuretanski filmi: za zaščito ogrožene kože in oskrbo površinskih ran brez ali s šibkim izločanjem, tudi za pooperativno oskrbo ran.
- Resorbtivne terapevtske obloge: za oskrbo vseh kroničnih ali akutnih ran, ki težko celijo, in za krvaveče rane. Vsaka rana je nevarna zaradi krvavitve in možnosti okužbe, zato je zelo pomembna njena pravilna oskrba.
- Obloge z dodatki:
• obloge s klorheksidin acetatom – za oskrbo okuženih ran,
• obloge iz poliestra ali umetne svile z dodanim srebrom – preprečujejo vdor bakterij v rano,
• obloge in polnila z NaCl – za rane z močnim izločanjem v fazi čiščenja,
• obloge s povidon jodom – za oskrbo ran, ki so obložene z bakterijami, kolonizirane ali okužene,
• obloge z aktivnim ogljem – za oskrbo kontaminiranih in okuženih ran z neprijetnim vonjem,
• obloge z aktivnim ogljem in srebrom – za kronične rane, ki so kontaminirane s patogenimi organizmi, kolonizirane ali okužene in imajo neprijeten vonj,
• obloge in polnila z Ringerjevo raztopino – za rane, ki zahtevajo aktivno čiščenje.
Samooskrba površinskih ran: prask, odrgnin, ureznin in manjših opeklin
Z majhnimi površinskimi ranami, kot so praske, odrgnine, ureznine ali manjše opekline, se srečujemo zelo pogosto. Rano najprej dobro speremo s fiziološko raztopino, če te nimamo, pa z navadno vodo iz pipe, lahko pa tudi z blago milnico. Nato rano razkužimo, lahko z 10-odstotno raztopino joda ali z razkužilom, ki smo ga kupili v lekarni. Ponudba razkužil je v današnjem času zares zelo bogata. Tako imamo na voljo tudi razkužila, pakirana v mini embalaži in primerna za v torbico in za potovanje. Sodobne raziskave so pokazale, da alkohol neugodno vpliva na celjenje ran, zato ga kot razkužilo odsvetujemo, pa tudi občutek je zelo neprijeten in pekoč.
Obstajajo tudi obliži, ki so prepojeni z dezinfekcijskim sredstvom za razkuževanje ran. Nalepimo jih na očiščeno rano in s tem preprečimo nadaljnjo okužbo rane.
Ko smo rano očistili in dezinficirali, jo ustrezno zaščitimo. Na voljo je veliko sodobnih obližev, ki so na voljo v večini lekarn, vendar jih širša javnost še premalo pozna. Zato sta nasvet in predstavitev teh izdelkov s strani strokovnih delavcev v lekarni še kako dobrodošla. Tako imamo na voljo različne obliže z inovativnim hidrokoloidnim gelom za oskrbo odrgnin in prask. Hidrokoloidna snov se v stiku z izločki rane utekočini in namesto kraste na površini rane tvori vlažen gel. Ta preprečuje, da bi se obliž zlepil z rano, in zagotavlja ugodne pogoje za celjenje. Tak obliž lajša bolečino, spodbuja celjenje in se z lahkoto in neboleče odstrani.
Zelo priljubljeni med uporabniki so tudi spreji oz. pršila za površinske rane. Na voljo imamo različna pršila, ki rano razkužijo, delujejo antiseptično, zmanjšujejo možnost za okužbe, hkrati pa tvorijo na rani tudi tanek film, ki deluje kot druga koža in mehansko zaščiti rano. Nekatera pršila vsebujejo še sestavine, ki pospešujejo celjenje ran (npr. olje žitnih kalčkov).
Žulji in afte
Tudi žulje oskrbimo kot rano, umijemo z vodo ali milnico, razkužimo in nalepimo hidrokoloidni obliž za žulje, ki pospeši vlažno celjenje rane. Koža se tako hitreje obnovi in zaceli. Afte lahko prav tako obravnavamo kot majhne ranice oz. razjede v ustih. Priporoča se uporaba dezinfekcijskih tekočin za izpiranje in nanos pripravkov, ki tvorijo tanek film na površini afte. S tem afto mehansko zaščitimo pred zunanjimi vplivi in dražljaji, bolečina se zmanjša, pa tudi celjenje se s tem pospeši.
Opekline
Za samooskrbo so primerne samo opekline prve stopnje. Pri njih je prizadeta le vrhnja plast kože, in še to na zelo majhni površini. Opečeno mesto začnemo čim prej hladiti pod tekočo mrzlo vodo, ledu ne polagamo na opeklino. Nato na opeklino nanesemo pripravek, ki vsebuje lokalni anestetik, da ublaži bolečino, pa tudi učinkovine, ki vzpodbujajo celjenje. Na voljo so tudi obliži za opekline in razni pripravki (emulzije, kreme), ki prizadeto mesto hladijo, blažijo bolečino in vzpodbujajo celjenje.
Bolniki z ranami potrebujejo strokovno svetovanje, strokovno oskrbo, prijazno besedo in dostop do sodobnih pripravkov, ki so na voljo. Za strokovne delavce v lekarnah pa je zelo pomembno, da se znamo pravilno odločiti, kdaj je rana primerna za samozdravljenje in v katerih primerih je nujen obisk pri zdravniku. Nekaj osnovnih pripomočkov za oskrbo manjših ran naj bo vedno v vaši lekarni. Zlasti pa ne pozabite nanje, ko se odpravljate na pot. Nezgode se nam dogajajo in zelo dobrodošlo je, da je pomoč hitro pri roki.
