»Veste, prišla sem, ker sem večkrat sama z vnukom, ko ga pazim. Največkrat je to na vikendu na Dolenjskem. Je zelo živahen, pravi "poper", še zlasti uživa v naravi. Vedno razmišljam, kako naj ukrepam, če se mu kaj pripeti,« je pripovedovala prav tako živahna 70-letna gospa, po kateri je vnuk gotovo podedoval nekaj »živahnih genov«.
»Bil sem sam, ko sem prav nerodno padel in si zlomil roko. Dal sem jo v trikotno ruto in poklical hčerko, da me je odpeljala na urgenco…«
»Včasih so bili ti napotki čisto drugačni, pa še pozabila sem veliko! Znanje prve pomoči bi morali redno obnavljati.« To je le nekaj misli, ki so jih izrazili udeleženci dvourne delavnice prve pomoči za seniorje, ki smo jo v okviru tedna vseživljenjskega učenja izvedli 18. maja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
V letu 2012 je celotna Evropa povezana v projekt »Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti«. Življenjska doba evropskih prebivalcev se daljša, kar zahteva razmislek o možnostih, ki jih to prinaša. 
Potrebe starih ljudi so danes drugačne, kot so bile nekoč in kot bodo v prihodnje. Predstava o tem, kdo so starejši, se spreminja. Poudarja se njihovo samostojno in polno življenje, ki je pogojeno z aktivnostjo v starosti: z vseživljenjskim učenjem, daljšo delovno dobo, kasnejšim in postopnim upokojevanjem, dejavnostmi ob upokojitvi in sodelovanjem pri aktivnostih za krepitev ter ohranjanje zdravja.
Starejši so neizčrpen vir življenjskih izkušenj in modrosti, hkrati pa predstavljajo ranljivejšo skupino prebivalstva, predvsem zaradi pogostosti poškodb. Teh se pri starostnikih največ zgodi doma, ko ni na voljo takojšnje zdravstvene oskrbe. Takrat se pokaže potreba po znanju prve pomoči. Izkušnje v tujini in rezultati izvedene delavnice ter tečaja pri nas kažejo, da lahko tudi starejši ljudje pridobijo prepotrebna znanja o prvi pomoči.
Vrtnice iz Škofje Loke so obnovile svoje znanje
Na Zdravstveni fakulteti smo poleg v uvodu omenjene delavnice izvedli tudi šesturni tečaj prve pomoči za manjšo skupino starostnic. S tečajem smo želeli omogočiti udeleženkam obnovo ključnih znanj za učinkovito in pravilno dajanje prve pomoči ter preveriti program, ki bi ga lahko ponudili tudi drugim zainteresiranim skupinam starejših. Tečaj je potekal marca, enkrat tedensko po dve šolski uri v okviru srečanj skupine starih za samopomoč Vrtnice. Skupina deluje pri Rdečem križu Škofja Loka, kjer je tečaj tudi potekal, udeleženke pa so bile stare med 76 in 82 let.
Norveška raziskava je pokazala, da so laiki v starostni skupini 50–76 let sposobni kakovostno izvajati temeljne postopke oživljanja v prvih desetih minutah, kasneje pa se je pokazalo le zanemarljivo poslabšanje kakovosti oživljanja. Zaključili so, da lahko programi usposabljanja za starejše pomembno pripomorejo k povečanju možnosti preživetja ob srčnem zastoju.
Usposabljaje je bilo praktično naravnano. Obravnavali smo pristop k poškodovancu – načrt nujnega ukrepanja, znamenja in ukrepe v primeru nekaterih nujnih stanj (akutne možganske kapi, akutnega koronarnega sindroma), klic na številko 112, temeljne postopke oživljanja odraslega z uporabo avtomatičnega zunanjega defibrilatorja (aed), ukrepe v primeru zapore dihalne poti zaradi tujka, prvo pomoč pri hudih krvavitvah, prvo oskrbo ran in opeklin.
Starejši pozitivno sprejemajo izobraževanje o prvi pomoči
Izkušnje z izvedenega tečaja kažejo, da so udeleženke z zanimanjem in veliko motiviranostjo obiskovale usposabljanje. Tudi avtorji analiz podobnih tečajev v tujini ugotavljajo, da starejši ljudje pozitivno sprejemajo izobraževanje o prvi pomoči. Vse udeleženke so po začetnem prikazu tudi same praktično pravilno izvedle položaj za nezavestnega in simulirale klic v sili (112). Slednjega so ocenile kot ključni ukrep, ki bi ga naredile v primeru nezgode. Na drugem srečanju so bili osrednja tema temeljni postopki oživljanja. Udeleženke so prav tako pokazale veliko zanimanja za učenje masaže srca in umetnega dihanja, vendar jim njihove fizične zmožnosti niso dopuščale zadovoljive izvedbe postopkov. Zlasti je bilo neučinkovito izvajanje umetnega dihanja in smo ga pri ponovitvah vaj opustili. To pa dovoljujejo tudi najnovejše smernice za temeljne postopke oživljanja.
Starejši ljudje pozitivno sprejemajo izobraževanje o prvi pomoči, zato nameravajo na Zdravstveni fakulteti nadaljevati s takimi izobraževanji. Na tečaju demonstrirajo tudi oživljanje majhnih otrok. Med tečajniki je namreč veliko starih staršev, ki želijo biti prepričani, da bodo lahko v kritičnih situacijah učinkovito pomagali svoji vnukom, ki jih pogosto varujejo.
Večina udeleženk tečaja je po predhodnem prikazu pravilno uporabila avtomatični zunanji defibrilator. Pozitivne rezultate učenja uporabe defibrilatorja kažejo tudi rezultati raziskav v tujini. To ruši stereotip, da starostniki niso zmožni uporabljati sodobnih tehničnih naprav. Ob namestitvi avtomatičnega zunanjega defibrilatorja v naselja za starejše občane se pojavljajo številni strahovi pred novostjo, zato so potrebna usposabljanja, da starejši lažje sprejmejo novo pridobitev. Udeleženke so bile uspešne tudi pri odstranitvi tujka iz dihal na modelu dojenčka.
Spodbudni so tudi rezultati tretjega dela tečaja. Po razlagi in demonstraciji so članice skupine pravilno oskrbele primer huje krvaveče rane z neposrednim pritiskom na rano in kompresijsko obvezo. S pomočjo slikovnih prikazov različnih primerov ran so druga na drugi praktično oskrbele odrgnino, ureznino, raztrganino, ugriz in opeklino.
Prva pomoč je tudi oblika solidarnosti
Vključevanje starejših v družbeno dogajanje pomeni prizadevati si, da ne prihaja do izolacije zaradi starosti in posebnosti, ki jih ta prinaša. Vsaka generacija se sooča s spremembami, ki jih prinaša življenje in ki se jim mora stalno prilagajati, sožitje med generacijami pa pomeni večjo kakovost življenja vseh. Poleg znanj za ukrepanje ob nezgodi moramo upoštevati tudi druge vrednosti tečaja prva pomoči za starejše: možnost aktivnega sodelovanja, spodbujanje občutka pripadnosti, ohranjaje umskih sposobnosti, opolnomočenje, promocijo pomena prve pomoči … Saj prva pomoč niso zgolj postopki oz. načini izvajanja veščin za oskrbo poškodovanih in nenadoma zbolelih, pač pa tudi oblika medsebojne človeške pomoči – solidarnosti. Vseh generacij.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.
