Naslov prispevka je pravzaprav moto letošnjega Svetovnega dneva prve pomoči, ki ga vse od leta 2000 naprej obeležujemo drugo soboto v septembru. Namenjen je opominjanju, da moramo imeti vsi, ne le zdravstveni delavci, usvojeno teoretično znanje in utrjene praktične veščine prve pomoči. In to tako dobro, da porezanemu zaustavimo hudo krvavitev, damo nezavestnega v stabilen bočni položaj, z lastnimi rokami poženemo ustavljeno srce ali le pravilno oskrbimo manjšo prasko.
Prva pomoč niso le »tehnični postopki« izvedeni na poškodovani ali nenadno oboleli osebi. Poznavanje prve pomoči vzbudi zavedanje o pomenu medsebojne pomoči in preprečevanja nastanka nesreč (pri delu, v prometu, prostem času) in s tem nastanka poškodb ter preprečevanja nenadnih obolenj s skrbjo za lastno zdravje.
Prvi pri poškodovancu so običajno laiki Prvi člen tako imenovane »verige preživetja«, ki ponazarja možnost rešitve človeškega življenja celo v primeru, ko se srce že ustavi, je zgodnja prepoznava stanj, ki lahko hitro privedejo do nenadne smrti (bolečina v prsih, dihalna stiska, možganska kap, preobčutljivostna reakcija) in takojšen klic 112. V večini primerov so ob takem dogodku prisotni laiki (v več kot 90 odstotkih).
V urbanem okolju od klica na številko 112 do prihoda službe nujne medicinske pomoči preteče vsaj 8 minut. V tem času je preživetje ponesrečenca ali bolnika odvisno od zgodnje prepoznave življenjsko ogrožajočega stanja in ukrepanja očividcev. Zato je jasno, da bo veriga preživetja zdržala toliko, kolikor bo učinkovit njen najšibkejši člen, kar pomeni, da poznavanje in spretnosti prve pomoči lahko dvignejo možnost preživetja.
Vključevanje starejših
Raziskava na Norveškem je pokazala, da so laiki v starostni skupini 50–76 let sposobni kakovostno izvajati TPO (temeljne postopke oživljanja) v prvih desetih minutah, kasneje pa se je pokazalo le zanemarljivo poslabšanje kakovosti oživljanja.
Mednarodna zveza društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC) opozarja, da morajo biti znanje in spretnosti prve pomoči na voljo vsem, tudi ranljivim skupinam, med katere sodijo starostniki. Med letom 2000 in 2050 naj bi se delež svetovne populacije starejših nad 60 let podvojil (iz 11 na 22 odstotkov). Letos je bila osrednja pozornost svetovnega dneva prve pomoči, 12. septembra, namenjena prav starejšim. Slogan Prva pomoč in staranje prebivalstva želi poudariti pomen graditve pozitivne podobe staranja ter pomen prepoznave starejših ljudi kot pomembnega družbenega vira. Gre za poizkus preoblikovanja lika »šibkega starejšega človeka«, za katerega je treba skrbeti, v »aktivnega starostnika«, ki ne samo, da skrbi zase, ampak tudi prispeva k skupnosti.
V državah Evropske unije vsak dan utrpi poškodbe, zaradi katerih obišče zdravnika, 15 tisoč starejših oseb. Največ teh poškodb, predvsem kot posledica padcev, ki so najpogostejši, se zgodi doma, kjer ni na voljo zdravstvene oskrbe, potrebno pa je takojšnje dajanje prve pomoči. Starejši so skupina s povečanimi dejavniki tveganja (visok krvni pritisk, bolezni srca, sladkorna bolezen) za nastanek srčno žilnih obolenj, ki lahko privedejo do nujnih stanj. Preventivni ukrepi, zgodnja prepoznava znakov in simptomov in ustrezno dajanje prve pomoči lahko zmanjšajo trpljenje in celo rešujejo življenje.
Starejši želijo pomagati
94 % udeleženih v raziskavi med starejšimi od 54 let pravilno uporablja AED (avtomatski zunanji defibrilator). V primeru, ko električni sunek ni potreben, jih 82 % nadaljuje z oživljanjem.
Številne raziskave dokazujejo, da so znanja prve pomoči sposobni pridobiti pripadniki različnih starostnih skupin. Starejši so neizčrpen vir življenjskih izkušenj in modrosti, vendar jim primanjkuje sodobnega znanja, večkrat pa jih tudi zmotno podcenjujemo, da znanj niso zmožni ali jih nočejo pridobiti. Analize tečajev v tujini in Sloveniji kažejo, da starejši ljudje pozitivno sprejemajo izobraževanje o prvi pomoči. Mnogi raziskovalci in praktiki ugotavljajo, da so starejši ljudje zmožni pridobiti prepotrebna znanja prve pomoči in jih uporabiti. Dokazano programi usposabljanja za starejše pomembno pripomorejo k povečanju možnosti preživetja ob srčnem zastoju, pozitivni so tudi rezultati učenja uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Starostniki so z ustreznim predhodnim usposabljanjem tudi sposobni kakovostno izvajati masažo srca, odstopanja se pojavljajo le pri izvajanju umetnega dihanja.
Sporočilo svetovnega dneva prve pomoči 2014 je aktualno tudi letos: »Bodi junak. Reši življenje. Prva pomoč je za vsakogar in povsod.« Tudi starostniki lahko dajo prvo pomoč in s svojo modrostjo širijo idejo prve pomoči kot dejanje humanosti med svojimi vrstniki, vnuki in drugimi. To gradi medgeneracijsko sožitje.
Seznam virov in literature, uporabljene pri nastanku teksta, je na voljo v uredništvu.
