Kolikokrat vas je že presenetil in vam prekrižal načrte, da ste namesto odhoda na prijetno srečanje raje obtičali doma? Najprej skelenje in kmalu zatem mehurček, ki vas je opomnil na bitko vašega organizma z virusom.
Virusi Herpes simplex (HSV) spadajo v veliko družino virusov Herpesviridae. Razširjeni so po vsem svetu in povzročajo pogoste okužbe pri ljudeh. V premeru merijo od 150 do 200 nm in se razmnožujejo v jedru celice. Celica, v kateri se razmnožujejo, propade. Poznamo več tipov, pri čemer sta najpogostejša HSV1 in HSV2. HSV1 (virus Herpes simplex tip 1) pride v tkiva preko kože ali sluznice glave in prizadene predvsem kožo obraza, ustnico in ustno sluznico, HSV2 pa praviloma pride v organizem pri spolnem kontaktu in se pojavlja predvsem na spolovilu in okolni koži. V deželah razvoja je prekuženost s HSV1 v pubertetnem obdobju že 90%, pri prebivalstvu z visokim življenjskim standardom pa je v tem starostnem obdobju le 30–50%.
V nadaljevanju se bomo omejili na okužbe z virusom HSV1.
Kako se okužimo?
Do prve okužbe s hsv1 pride običajno že v otroštvu. Okužimo se preko stika izločkov okužene osebe z zdravo sluznico oz. kožo druge osebe, kar je v otroški dobi težko povsem preprečiti. Navadno se okužba pojavi v obdobju od 10. meseca do tretjega leta starosti. Bolezen se začne s slabim počutjem in vročino, sluznica pordi in oteče, kmalu se pojavijo mehurčki na ustnicah, jeziku, dlesnih in na trdem nebu. Mehurčki so napolnjeni s tekočino, ki je kužna, in hitro počijo, pri čemer nastanejo razjede. Spremembe nastajajo 4–5 dni, nato se sluznica v tednu do dveh popolnoma normalizira.
Po prvotni okužbi ostanejo virusi HSV1 v organizmu doživljenjsko. Virus se po okužbi širi po regionalnih limfnih poteh in bezgavkah ter po krvotoku v druge organe, predvsem v osrednje živčevje.
Po primarni okužbi ostane virus latenten navadno v tistih senzoričnih ganglijih, ki oživčujejo del kože oz. sluznice, kjer je bila primarna okužba.
Ponovni izbruh
Do ponovnega izbruha lahko pride v primeru več dejavnikov, kot so stres, telesni napori, UV svetloba, povišana temperatura, menstruacija ...
Začne se s ščemenjem in srbenjem na predelu sluznice, kjer se pojavijo mehurčki. Ti nato v nekaj dneh počijo in razjede preidejo v kraste.
Herpes lahko izbruhne zaradi stresa, menstruacije, sončne svetlobe, opečene kože, vročine ali poškodbe kože.
Bolezni, ki jih povzroča HSV1
Bolezni, ki jih povzroča HSV1, so: labialni herpes (na ustnicah), nazalni herpes (v nosu), genitalni herpes (na spolovilu), perianalni herpes (na zadnjiku) in facialni herpes (na obrazu).
Možni zapleti
Zapleti so možni pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Vzroki so lahko bolezni, zdravila in kemoterapije. Takrat lahko HSV1 povzroči spremembe v osrednjem živčevju in vnetje možganskih ovojnic. Posledica je lahko motnja zavesti z življenjsko ogrožajočimi posledicami.
Preprečevanje
HSV1 zunaj organizma hitro propadejo, zato je higiena v času izbruha izredno pomembna. Do hitrega prenašanja pride predvsem med družinskimi člani, v šolah in vrtcih. Pomembno je, da v času izbruha bolezni ne uporabljamo istih brisač ter pribora, da si razkužujemo roke in se ne poljubljamo. Posebna pozornost je zaželjena predvsem pri otrocih, kjer lahko starši in vzgojitelji veliko naredijo s tem, da jih opozarjajo na umivanje rok in preprečujejo hranjenje za drugimi osebami tudi v času, ko ni izbruha bolezni, saj jim bo to prišlo v navado v primeru okužbe.
Zdravljenje
Virus herpesa v nas je aktiven in se prenaša od trenutka, ko prvič začutimo ščemenje, pa vse do dva dni po tem, ko se pozdravi.
Za zdravljenje herpesa na ustnicah so na voljo antivirusna zdravila na recept v obliki kreme in tablet. Uporablja se aciklovir, ki preprečuje sintezo virusne dna. Je virustatik in tako povzroči propad virusa. Zelo je pomembno, da začnemo kremo uporabljati čim prej, tj. takoj, ko začutimo skelenje in srbenje, še predno dovolimo, da bi se virus povsem razmnožil, saj je tako učinkovitost zdravljenja večja in čas krajši. Oboleli predel namažemo petkrat na dan in kremo narahlo vtremo v kožo oz. sluznico. Zdravljenje naj traja pet dni, pri hujših oblikah do deset dni.
Za sistemsko zdravljenje s tabletami se odloči zdravnik v primerih, če se okužbe ponavljajo večkrat v določenem časovnem obdobju. Tablete je treba jemati v ustreznih odmernih intervalih v skladu z navodilom za uporabo.
Lajšanje težav s pripravki brez recepta
Na trgu je na voljo veliko izdelkov, ki vsebujejo različne snovi in pomagajo pri celjenju ter preprečujejo širjenje virusa. Izdelki brez recepta so usmerjeni kot pomoč pri lajšanju težav s herpesom, in ne v uničenje virusa, saj se virus, ko herpes že nastane, umakne in se skrije predvsem v živčne ganglije. Tam počaka na sprožilni dejavnik in lahko ponovno izbruhne. Vsi ti preparati imajo torej nalogo skrajšati potek zdravljenja in olajšati simptome, kot so dražeč in pekoč občutek ter skelenje.
Pripravki brez recepta so mazila, paste, geli in obliži. Pogosto vsebujejo cinkov oksid. Cinkov oksid suši izcedek, zaščiti predel pred draženjem in tako vpliva na hitrejše celjenje prizadetega predela sluznice oz. kože. Deluje antiseptično, adstringentno ter omogoča mehansko zaščito kože pred zunanjimi dejavniki. V preparatih je lahko dodan tudi lokalni anestetik (npr. benzokain), ki blaži bolečino in občutek napetosti na prizadetem območju. Paste s cinkovim oksidom vsebujejo večjo koncentracijo le-tega, zato imajo večji sušilni učinek, hkrati pa so zelo vidne po nanosu, kar zna biti včasih tudi neprijetno za uporabnika. Novejši izdelki torej vsebujejo cinkov oksid v mazilih, prozornih gelih in obližih, kjer ni toliko estetsko moteč.
Silicijev gel vsebuje silicijevo kislino in deluje na osnovi izsuševanja mehurčka ter tako hitro olajša bolečino in pekoč občutek. Nanesemo ga s čisto konico prsta ali vatirano palčko na prizadeti predel do petkrat dnevno. Kužni izloček se veže na gel, in mehurček se izsuši. Tako je širjenje virusa zaustavljeno in proces celjenja pospešen. Ko se gel po nanosu posuši, se lahko naredi belkasta prevleka, kar je znak, da se je mehurček posušil.
Mazilo s propolisom pripomore k zmanjšanju bolečine in pospeši obnavljanje celic ter celjenje herpesa. Ustvari se tako okolje, da zmanjša verjetnost nastanka dodatnih okužb na mehurčku herpesa. Beli vazelin omehča kožo in zmanjša njeno suhost zaradi okluzivnega efekta ter preprečuje nastanek razpok.
Tehnologija filmogel na površini tvori diskretni film, ki nudi zaščito, blaži mravljinčenje in pekoč občutek ter omeji rast herpesa in spodbuja celjenje.
Na voljo so tudi obliži za herpes. Le-ti prekrijejo občutljivo mesto in tako ublažijo pekočo bolečino ali srbenje okrog ustnic ali nosu. So neopazni, zaradi hidrokoloidne sestave pa ohranjajo raven vlažnosti okrog rane in preprečijo nastanek suhih in srbečih krast. Pri uporabi obližev je treba upoštevati navodila proizvajalcev, saj v primeru napačne uporabe tudi rezultati ne bodo zadovoljivi.
Na del, kjer je izbruhnil herpes, naslonimo led. To lahko omili rano, ki jo je povzročil virus.
Poleg zdravila se je ob vsem tem naboru izdelkov včasih težko odločiti, katerega izbrati. Da bodo rezultati zdravljenja čim bolj uspešni, je treba upoštevati, katera faza razvoja herpesa je prisotna pri pacientu, in željo posameznika glede načina uporabe.
Virus herpesa je torej neuničljiv, saj nas nikoli »ne zapusti«, včasih nas samo opomni, da je še vedno z nami. Na srečo je na voljo veliko možnosti, ni pa odveč premisliti, kako okrepiti svoj imunski sistem, saj so ponavljajoče se okužbe kazalec, da je le- -ta oslabljen. Zdrava prehrana in redna telesna vadba sta osnovni za vzdrževanje ustrezne telesne kondicije.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.
