Ob besedah droga in zasvojenost večina ljudi še vedno pomisli na snovi, kot so heroin, kokain, amfetamini, lsd … Previdni pa moramo biti tudi pri zdravilih, saj lahko nekatera od njih prav tako povzročajo hudo zasvojenost. Otrok, ki živi v zdravem okolju, po raznih substancah poseže mnogo redkeje kot ostali. Največ lahko pri tem naredijo starši, ki dajejo svojim otrokom dober zgled z zdravim in aktivnim načinom življenja.
Zloraba zdravil
To je vsako jemanje zdravil, ki se jemljejo v večjih odmerkih in pri drugih indikacijah, kot jih je predpisal zdravnik, torej brez zdravniškega nadzora in po lastni presoji. Takšno jemanje škoduje zdravju, saj ogroža fizično ali mentalno zdravje, pa tudi socialno stanje. Takrat imenujemo tudi ta zdravila “droge”. Zloraba je tudi jemanje zdravil, ki niso legalno dovoljena. Pri takem početju lahko posameznik pričakuje ogromno neželenih učinkov!
Zdravila, ki lahko povzročajo odvisnost
Odvisnost povzročajo različne skupine zdravil. To so predvsem barbiturati, benzodiazepini (pomirjevala in uspavala), opioidni analgetiki (zdravila za zdravljenje močne bolečine).
Odvisnost se lahko razvije po daljšem jemanju, toda ko enkrat nastopi, je zelo težko ozdravljiva. Zelo zahtevno in postopno je predvsem zdravljenje odvisnosti od pomirjeval in uspaval, kjer se odvisnost razvije že po nekajtedenskem jemanju, zdravljenje pa je pogosto dolgotrajnejše. Tudi pri zdravilih se tako kot pri drugih drogah toleranca sčasoma veča. Toleranca pomeni, da je za enak učinek potrebna vedno večja količina zdravila. Zato lahko pri zasvojenih ljudeh dnevna količina zaužitih tablet tudi do 40-krat presega tisto, ki jo predpiše zdravnik. Zdravila so pogosto zlorabljena tudi kot sredstvo za samomor, obstaja pa tudi možnost, da se posameznik nenamerno zastrupi s hkratnim jemanjem pomirjeval in alkohola. Posledice česa takšnega so lahko možganske okvare in dolgotrajna koma; visok odmerek uspaval ali pomirjeval lahko povzroči zastoj dihanja in delovanja srca.
Kronično jemanje privede do hitrega razvoja tolerance, zato oseba potrebuje vedno večje odmerke droge, da bi dosegli enak učinek, kar vodi v pojav fizične odvisnosti.
Barbiturati spadajo med depresorje centralnega živčnega sistema. Uporabljajo se v mnogih primerih, predvsem kot anestetiki, za umiritev pred operacijo, za pomiritev krčev pri epilepsiji, za zdravljenje anksioznosti, pri operacijah možganov, predpiše pa jih lahko samo zdravnik. Učinkujejo pomirjevalno, uspavalno, anestetično in proti krčem. V visokih odmerkih delujejo zaviralno na dihanje ter srce in ožilje, zato lahko pri prevelikih odmerkih povzročijo zastoj dihanja in smrt. Poleg želenih učinkov se ob uporabi lahko pojavijo tudi neželeni: bolečine v prsih, vročina, bolečine v mišicah in sklepih, pordela koža, izpuščaji, boleče grlo, otekel obraz, veke ali ustnice, zmedenost, depresija, nenormalna razburjenost, halucinacije … Nekoč so jih uporabljali za preprečevanje nespečnosti, nemirnosti in živčnosti, vendar so jih v zadnjem času nadomestila druga zdravila. Ob redni uporabi lahko kmalu pride do odvisnosti.
Benzodiazepini delujejo kot pomirjevala (sedativi) in uspavala (hipnotiki), zmanjšujejo mišični tonus in oslabijo koordinacijo, preprečujejo krče (antikonvulzivi). Neželeni učinki so omotičnost, zmedenost in slabša motorična koordinacija (vpliva na voznikove sposobnosti!). Ob prekinitvi več mesecev trajajoče terapije z benzodiazepini se lahko pojavijo abstinenčni znaki, kot so nemir, strah, zmedenost, panika, nespečnost, in jih težko ločimo od simptomov, ki so bili vzrok za zdravljenje. Preveliki odmerki benzodiazepinov povzročajo podaljšano spanje. Zastrupitev je toliko bolj smrtno nevarna, če bolnik sočasno zaužije še depresorje centralnega živčevja (npr. alkohol, barbiturati). Med benzodiazepine spadajo alprazolam, klordiazepoksid, klorazepat, diazepam, halazepam, lorazepam, oksazepam in drugi.
Opioidni analgetiki – beseda opioid se nanaša na katero koli snov, ki ima morfiju podobne
učinke – uporabljamo za lajšanje močne bolečine. Bolnik se še vedno zaveda bolečine, a je ne zaznava več kot neprijetno. Učinki so podobni kot pri depresorjih, saj upočasnijo centralni živčni sistem, blažijo bolečine, zmanjšajo pa tudi refleks kašljanja. Do razvoja tolerance pride že po 12 do 24 urah jemanja morfija. Akutno predoziranje morfija vodi v komo in depresijo dihanja, kar je tudi glavni vzrok smrti pri zastrupitvi z morfijem.
Kronično jemanje privede do hitrega razvoja tolerance, zato oseba potrebuje vedno večje odmerke droge, da bi dosegli enak učinek, kar vodi v pojav fizične odvisnosti. Ob prenehanju jemanja se po štirih do osmih urah po zadnjem odmerku pojavi odtegnitveni sindrom, ki je najhujši po 36 do 72 urah. Sprva ga spremljajo blažji simptomi (solzenje, izcedek iz nosu, intenzivno potenje, nespečnost), ki se vse bolj stopnjujejo; po 20 urah se pojavijo kurja polt, razširjena zenica, nervoza in tresavica. Po dveh do treh dneh se pojavijo slabost, bruhanje, driska, trebušni krči, bolečine v mišicah, povišana sta krvni tlak in pulz, oseba se zelo močno poti in je dehidrirana.
Zavedati se moramo, da niso le mamila vzrok za odvisnosti. Veliko ljudi je odvisnih od alkohola, nikotina, kofeina in tudi od nekaterih zdravil. Bodimo pozorni na to, katera zdravila imamo v domači lekarni. Zdravila, ki vplivajo na živčevje, lahko povzročajo odvisnost in resne neželene učinke, kadar jih ne jemljemo v skladu z zdravnikovimi navodili, zato jih hranimo nedosegljiva otrokom in mladostnikom. Vemo pa tudi, da lahko nekatera od teh zdravil vplivajo na upravljanje strojev in na sposobnost vožnje, kar je povezano z varnostjo pri delu in v prometu. Pred jemanjem katerega koli zdravila moramo vedno natančno prebrati priloženo navodilo za uporabo oziroma se posvetovati z zdravnikom, ki je ta zdravila predpisal, ali s farmacevtom.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18, januar 2008.
