Večje telesne obremenitve zahtevajo, da se moramo bolj posvetiti svoji prehrani, tako da poskušamo v telo vnesti vsa hranila, ki jih kdaj potrebujemo. Ukvarjanje s športom zahteva posluh pri prehrani, tako da nam telesne zmogljivosti pozneje omogočijo doseči zastavljene cilje. Na šport in pravilno športno prehrano se vsekakor navezuje tudi pojem prehranskih dopolnil, ki so čedalje bolj pogosta, resna in obširna tematika. Ponudba prehranskih dopolnil je velika, dostopnost preprosta, vprašanje pa je, ali smo dovolj informirani in izobraženi o posameznih skupinah prehranskih dopolnil, njihovem izvoru, sestavinah, učinkovanju in ali dovolj vemo tudi o neželenih učinkih in nevarnostih, ki jih nemalokrat opisujejo uporabniki ali celo proizvajalci. Pred nabavo in uporabo se moramo izobraziti ali posvetovati, da ne kupujemo neučinkovitih ali celo škodljivih pripravkov, ki so marketinško dobro predstavljeni. Jasno si moramo postaviti merila izbora ter pričakovanja in ne smemo nasedati zvenečim obljubam ponudnikov. Naravna prehranska dopolnila v čim osnovnejši obliki naj imajo prednost pred zapleteno sestavljenimi, večjo pozornost posvetimo tistim, ki jasno deklarirajo poznane sestavine. Za izbiro prehranskega dopolnila se torej odloči vsakdo sam, pa vendar …
V Sloveniji so prehranska dopolnila definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati vsakdanjo prehrano. Taki pripravki so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali z določenim fiziološkim učinkom. Kupiti jih je mogoče v obliki kapsul, pastil, tablet, vrečk s praškom, ampul ali kapalnih stekleničk s tekočino in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, oblikovane pa so tako, da jih lahko uživamo v odmerjenih količinskih enotah. Prehranska dopolnila nikakor ne morejo nadomestiti uravnotežene in raznovrstne prehrane, lahko jo le dopolnjujejo.
Ponudniki prehranskih dopolnil se raje odločijo, da izdelek registrirajo kot prehransko dopolnilo, namesto da bi izdelek registrirali kot zdravilo brez recepta. Za uvrstitev pripravka med prehranska dopolnila je postopek manj zapleten, hitrejši in cenejši, obsežnih dokazil o kakovosti, varnosti in učinkovitosti izdelka, kot so zahtevana za zdravila, pa ni treba predložiti. Zaradi preproste prijave in slabega nadzora nad prehranskimi dopolnili prihaja do čedalje pogostejših zlorab, saj je vse prevečkrat v ospredju zaslužek zastopnika takega izdelka, ki ne upošteva njegove kakovosti niti porabnikove varnosti. Proizvajalci, za katerimi stoji farmacevtska industrija, se zavedajo normativov o varnosti, učinkovitosti, dobri proizvodni praksi, kontroli surovin in končnih izdelkov ter njihovi pomembnosti za trg in porabnika. Pri proizvajalcih, ki normativov ne upoštevajo, sledljivost in čistost surovin ter kontrola proizvodnih procesov niso zadovoljivi, zato je dvomljiva tudi kakovost njihovih končnih izdelkov. V zadnjih nekaj letih sta se ponudba in poraba prehranskih dopolnil v svetu pa tudi v Sloveniji izredno povečala. V športu se s tem odpira nov problem, saj obstaja izredno ozka meja med prehranskimi dopolnili, ki so varna in glede na športne napore priporočljiva, in tistimi pripravki, ki so sicer enako deklarirani, vendar lahko vsebujejo v športu prepovedane in škodljive snovi.
Prehranska dopolnila v športu
Prehranska dopolnila, uporabljena v športu, se gibljejo od navadnih vitaminskih pripravkov za ohranjanje zdravja pa do bolj eksotičnih, kompleksno sestavljenih pripravkov, ki se jih pogosto dobi »pod pultom« trgovine. Uporabo prehranskih dopolnil pri športnikih proučujejo v številnih raziskavah, ki razkrivajo zanimive, včasih tudi skrb vzbujajoče podatke.
Na Norveškem kakršna koli prehranska dopolnila uporablja 84 % športnikov, ki tekmujejo na nacionalni ravni v različnih športih. Večina uživa več različnih prehranskih dopolnil, saj so prepričani, da z lastnimi prehranjevalnimi navadami ne zadovoljijo svojih telesnih potreb.
Uporabniki prehranskih dopolnil pogosto ne razumejo učinkovanja uporabljenega dopolnila, čeprav je jasno, da prehranskih dopolnil ne bi smeli uporabljali brez skrbne predhodne osebne analize potrebe in dobljenega učinka. Vitaminski in mineralni pripravki, uporabljeni za ohranjanje zdravja, se ob krajši časovni uporabi na splošno štejejo za neškodljive. Podobno se uporabljajo tudi številni rastlinski pripravki, za katere ni nobenih dokazov, da pozitivno učinkujejo na športne zmogljivosti ali da zdravju niso škodljivi.
Kratkotrajna priljubljenost pripravkov »za dopolnjevanje« velikokrat nakazuje, da uporabniki opisanih učinkov vendarle ne zaznajo ali jih z njihovo uporabo ne dosežejo, zato se zanimanje za nakup takšnega pripravka zmanjša. Pomanjkanje kontrole kakovosti pri proizvajalcih prehranskih dopolnil se pokaže tudi pri uradnih analizah sestave izdelkov. Nekateri izdelki vsebujejo premalo ali celo nič deklariranih sestavin (to so relativno drage sestavine, npr. folna kislina), drugi lahko vsebujejo količine nad deklariranimi vrednostmi ali celo potencialno toksične vrednosti (cenejše sestavine, npr. vitamina A in D ter selen).
V Ameriki so z neko študijo dokazali, da kar 94 % trenerjev svoje varovance oskrbuje s prehranskimi dopolnili.
Med prehranskimi dopolnili so celo takšna, v katerih so našli koščke stekla, živalske iztrebke ali svinec. Nedvomno pa je danes precej dokazov, da so bili tudi pozitivni primeri dopinga pri športnikih posledica uporabe kontaminiranih prehranskih dopolnil. To ne velja le za razmeroma »blaga« poživila, ki jih najdemo v številnih napitkih, temveč tudi za preostale substance, ki so na seznamu prepovedanih substanc in metod.
Kontaminacija prehranskih dopolnil
Po letu 1999 se pojavlja čedalje več raziskovalnih skupin, ki s sodobnimi analitičnimi metodami preiskujejo sestavo prehranskih dopolnil in s tem dokazujejo njihovo sestavo, kontaminacijo ali ponarejanje. Med opravljenimi preiskavami je najjasnejša in najobsežnejša preiskava iz let 2001–2002; v njej so v 13 različnih državah proučevali kar 634 prehranskih dopolnil. Rezultati so pokazali, da je bilo 15 % izdelkov, ki niso bili klasificirani kot hormonski pripravki, kontaminiranih z anabolični androgenimi steroidi. Na mednarodnem tržišču prehranskih dopolnil je bilo po letu 2002 dodatno dokazanih veliko število proizvodov, ki so bili kontaminirani s »klasičnimi« anaboličnimi steroidi, kot so metandienon, stanozolol, boldenon, dehidroklormetil – testosteron, oksandrolon ipd. Jasno je, da izdelki teh substanc niso imeli navedenih v svoji sestavi. Domneva se, da te anabolične substance izvirajo iz kitajskih farmacevtskih podjetij, ki prodajajo osnovne sestavine. Veliko skrb pa vzbuja podatek, ki se nanaša na leto 2005, ko so bile tablete vitamina C in magnezija ter multivitaminske tablete, ki so bile dostopne na prostem tržišču, kontaminirane z anaboličnima steroidoma stanazololom in metandienonom.
Prehranska dopolnila, kontaminirana s klasičnimi anaboličnimi androgenimi steroidi
Metaanaliza večjega števila objavljenih raziskav kaže, da po prehranskih dopolnilih pogosteje posežejo športniki (46 %) kot splošna populacija (35–40 %). Uporaba je pogostejša pri vrhunskih športnikih (59 %).
Po letu 2002 je bila v čedalje več prehranskih dopolnilih dokazana prisotnost klasičnih anaboličnih steroidov (več kot 1 mg/g). Ti anabolični steroidi niso bili deklarirani na izdelkih ali pa so bili navedeni z nejasnimi ali nepoznanimi imeni. Vse te kontaminirane izdelke je bilo mogoče naročiti po telefonu ali spletu brez kakršne koli omejitve za kogar koli, tudi ne za ženske, nosečnice in otroke! Poleg tega se za te skupine ljudi niso upoštevali klasično poznani neželeni učinki, kot so npr. jetrna disfunkcija in povečano tveganje za jetrna rakasta obolenja (metilirane sestavine), motnje menstrualnega ciklusa ali resne psihične motnje ter povečano tveganje za srčno-žilna obolenja. Priporočene doze so bile navadno precej višje, kot so poznane terapevtske doze. Jasno je, da uživanje teh prehranskih dopolnil vodi do pozitivnega rezultata na dopinškem testu. Neslavna imena takšnih proizvajalcev so Pharmtec, Senesco-Pharma, Muscle Inc. Ltd, Cyprus Pharm-Tec, Gaspari. Ker vsi ti proizvajalci izdelujejo še druga prehranska dopolnila, obstaja velika nevarnost, da so zaradi slabe proizvodne prakse ali drugih vzrokov lahko kontaminirani njihovi drugi proizvodi.
Prehranska dopolnila, kontaminirana s prohormoni
Po nekaterih podatkih 100 % dvigovalcev uteži in bodibilderjev uporablja katerega izmed prehranskih dopolnil.
Prohormoni (v športu so poznani npr. androstendion, dehidroepiandrosteron, poznan kot DHEA) so predstopnja hormonov, ki se v organizmu po vnosu v telo pretvorijo v hormone (za športnike je pomemben testosteron). V letu 1999 so po analizi nekaj pozitivnih dopinških testov na norandrosteron ugotovili, da so bili športniki pozitivni zaradi uživanja kontaminiranih prehranskih dopolnil s prohormoni. Tudi pozneje je bilo dokazano, da je bilo kar nekaj prehranskih dopolnil (npr. kreatin), ki niso bila deklarirana kot anabolni androgeni steroidni pripravki, povezanih s pozitivnimi dopinškimi primeri.
V že omenjeni mednarodni študiji, opravljeni v letih 2001 in 2002, se je pokazalo, da je približno 15 % nehormonskih prehranskih dopolnil (minerali, vitamini, proteini, kreatin ipd.) vsebovalo anabolične androgene steroide, večinoma v obliki prohormonov, ki seveda niso bili omenjeni na deklaraciji izdelka! Glede na to, da je bila v pregledanih prehranskih dopolnilih zelo majhna koncentracija prohormonskih kontaminantov, se sklepa, da gre pri tem za nenačrtno kontaminacijo proizvodov zaradi slabe proizvodnje prakse.
Proizvajalci, ki uradno proizvajajo prohormone (v ZDA kot prehranska dopolnila do 2004), uporabljajo isto proizvodnjo linijo tudi za preostale izdelke (npr. vitamine), ki niso deklarirani kot hormonski pripravki. Proizvodnje linije niso dobro očistili ali pa niso bili primerno očiščeni transportni kontejnerji, s katerimi proizvajalci od dobaviteljev prevažajo osnovne surovine za končne izdelke. Uživanje takšnih izdelkov vodi do nenamernega uživanja prepovedanih substanc, kar se prav tako šteje za doping brez posebnih olajševalnih okoliščin.
Prehranska dopolnila, kontaminirana s poživili
Prvi opisi kontaminacije prehranskih dopolnil s poživili segajo v leto 2002, ko so nizozemski olimpijski športniki izbrali 69 različnih dopolnil, izmed katerih jih je bilo 14 (20 %) kontaminiranih s prepovedanimi poživili ali pa ta niso bila označena na deklaraciji. Tudi nekatere druge poznejše raziskave so pokazale velik odstotek kontaminacije prehranskih dopolnil s poživili (12,7 %). Večinoma je bila dokazana kontaminacija s kofeinom, z efedrinom in njegovimi derivati (psevdoefedrin, metilefedrin) ter ekstazijem (MDMA – metilendioksimetamfetamin). Čeprav kofein ni več prepovedan že od leta 2004, so na tekmovanjih prepovedani preostali omenjeni kontaminanti. Uživanje takšnih prehranskih dopolnil pomeni veliko tveganje za pozitiven rezultat dopinškega testiranja, precejšen pa je tudi škodljiv učinek na zdravje (neželeni učinki poživil, interakcije z uporabljenimi zdravili ali drugimi prehranskimi dopolnili). V poplavi prehranskih dopolnil in izdelkov z določenim »usmerjenim« učinkom ne moremo prezreti proizvodov za hujšanje (npr. kitajski čaj ali kapsule za hujšanje). Ti lahko nedeklarirano vsebujejo sibutramin (učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju debelosti in deluje na zmanjšanje apetita), čeprav gre le za »nedolžen« rastlinski preparat. Za proizvode za hujšanje niso imuni niti športniki, toda če je v športnikovem vzorcu dokazan sibutramin, gre za doping.
Prehranska dopolnila, kontaminirana s klenbuterolom
Beta-2 agonist klenbuterol je zdravilo, ki se predpiše na zdravniški recept. Vsebujejo ga lahko tudi prehranska dopolnila za zmanjševanje telesne mase. Klenbuterol je v športu prepovedana substanca. Uživanje takšnih dopolnil, ki vsebujejo klenbuterol, torej vodi v pozitiven rezultat pri kontroli dopinga, kar se je zgodilo tudi v slovenski atletiki.
Kaj pri vsem tem lahko ugotovimo
Več kot polovica športnikov na OI leta 2000 v Sydneyju je za dopolnjevanje prehrane jemala vitamine, 21 % minerale, 12,5 % aminokisline ter 22,5 % druga prehranska dopolnila. Petina športnikov je povedala, da uporablja več kot pet različnih prehranskih dopolnil ali medicinskih pripravkov, eden je uporabljal celo 26 različnih pripravkov.
Pri skrbi za svoje telo naj bi pazili, da imamo uravnoteženo prehrano, tako da dosežemo optimalne telesne zmogljivosti, s pravilno prehrano pa varujemo še obrambni sistem telesa. Zaradi današnjega tempa življenja in tudi zaradi precej visokih cen kvalitetne hrane se kaj hitro zgodi, da ne uživamo primernih obrokov, še posebno če smo športno aktivni. Zakaj torej tedaj ne bi posegli po prehranskih dopolnilih? Izbira je velika, dostopnost preprosta. Toda pri tem naletimo na veliko nevarnost, saj so mnoga prehranska dopolnila lahko kontaminirana, med drugim tudi s substancami, ki so na seznamu prepovedanih substanc in metod in so v športu torej prepovedane. Zato mora biti vsak športnik in uporabnik toliko odgovoren do sebe, da se pred uporabo prehranskega izdelka pouči o njem. Proizvajalci prehranskih dopolnil obljubljajo veliko več, kot pa z njihovim uživanjem lahko dosežemo. Prehranska dopolnila pogosto ne vsebujejo primerne deklaracije, ki bi vsebovala natančno sestavo, marsikdaj je sestava zamolčana ali vrednosti sestavin niso natančno izražene. Protidopinška pravila zahtevajo, da mora biti vsak športnik toliko odgovoren do sebe, da mora natančno vedeti, kaj vnaša v telo, bodisi s hrano, prehranskimi dopolnili ali z bolj invazivnimi metodami, kot so injekcije in infuzije. Pri pozitivnem dopinškem rezultatu se izgovori o nepoučenosti ali neznanju kaj malo upoštevajo. Če športnik uživa kakršno koli prehransko dopolnilo, svetujem, da se prej pozanima, ali je proizvajalec preverjen (v bazah podatkov z manj rizičnimi proizvajalci in njihovimi preverjenimi izdelki, kot sta npr. nemški Cologne List ali nizozemski antidoping.nl/nzvt) in ali izdelki nosijo podrobno deklaracijo o sestavi. Poleg tega naj si športnik skrbno zapisuje ime izdelka, datum in kraj nakupa ter številko serije proizvoda. Če pokaže skrbno in vestno ravnanje, lahko takšni podatki v ključnih primerih, ko je dokazano kršenje protidopinških pravil zaradi prisotnosti prepovedane substance v športnikovem telesu, pri določanju kazni vendarle prevesijo jeziček na tehtnici (malo bolj ali povsem) v korist športnika.
