Čeprav sem svoji dragi mami in vsem bližnjim že neštetokrat razložila, da se prehladimo zato, ker smo nekje »pobrali « virus, in ne zato, ker hodimo okoli premalo oblečeni in nas zebe, še vedno slišim: »Joj, me je napihalo in sem se prehladila.« Vam je znano?
Virusi so na pohodu in prav je, da o tem napišemo nekaj dejstev.
Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne more postati odporno proti vsaki posamezni vrsti.
Znaki prehlada so bolečine v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz nosu, kihanje, včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj ter splošna utrujenost.
Mraz in veter lahko prispevata svoj delež pri pojavu prehladnih obolenj, ker nihanja v zunanji temperaturi predstavljajo stres za telo. Ker smo navajeni na konstantno temperaturo v stanovanju, smo telesno nedejavni in imamo slabe prehranjevalne navade, telo ni pripravljeno na takšne izzive. Nihanja v temperaturi sprejme kot negativni stres in je zato manj odporno na viruse, ki so prisotni v okolju in na telesu. Če nas zebe, še posebej v noge, to povzroči zoženje žil tega dela telesa in refleksno tudi drugje, tj. v žrelu in nosu, kar zmanjša zmožnosti obrabnih mehanizmov v tem področju ter poveča možnosti napredovanja okužbe.
Gripa spada med kapljične okužbe in je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Gripo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad.
Gripo spremljajo visoka telesna temperatura, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost, suh kašelj ter boleče žrelo.
Zdravljenje prehlada in gripe je simptomatsko. Zdravnika obiščemo le, ko je to nujno potrebno (ko simptomi trajajo dlje kot sedem do deset dni ali se v tem času še poslabšajo, kadar hripavost, vnetje žrela in kašelj trajajo dlje kot 14 dni, ko je telesna temperatura nad 38 °C, če so prisotne bolečine v ušesih, kri ali gnoj v smrklju).
Obisk pri zdravniku se lahko sprevrže v dolgo čakanje v čakalnici, polni bolnih ljudi. In ko končno pridemo do zdravnika, nas ta pošlje domov počivat v družbi čajčkov in limone. Nikar se ne jezite. To je največ, kar lahko stori. Pri teh težavah vam ne bi pomagali nobeni antibiotiki.
Splošen nasvet, ko se nas loti virusna nadloga, je torej veliko počitka in tekočine. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje in raznimi prehranskimi dodatki, ki so na voljo v lekarnah. Nujno pa se v lekarni posvetujte s svojim farmacevtom, ki vam bo znal najboljše svetovati, kaj vzeti, kdaj in zakaj.
Za vse zaskrbljene mame, babice, očije in ostale še enkrat ponavljam: prehladimo se zaradi okužbe z virusi, in ne zato, ker nas zebe. Kje bi sicer našli logično povezavo med tem, da je mraz vzrok za prehlad, potem ko smo prehlajeni, pa smo kar naenkrat kužni. Skozi celo leto, še posebej pa v tem času, moramo poskrbeti za dobro odpornost telesa, kar pomeni: zdrava prehrana, telesna dejavnost, dovolj počitka in čim manj negativnega stresa. Če je naša odpornost dobra, se lahko brez skrbi predajamo zimskim užitkom, pa če je to smučanje, sankanje ali pa samo sprehod po mestu in topel čaj na ulici.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 50, februar 2011.
