Prehladi in gripa so na žalost še vedno aktualni in bodo zagotovo še nekaj mesecev. Ker vemo, da niste vsi tako pridni, da bi shranjevali stare številke revije Naša lekarna, v katerih se že skriva mnogo nasvetov o tem, kako in kaj v primeru prehlada in gripe, vam bomo tudi tokrat priskočili na pomoč s kratkimi opisi bolezni, nasveti in zanimivostmi. Ob začetku leta vam želimo čim manj zdravstvenih preglavic in čim več zdravja.
Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov.
Znaki prehlada so bolečine v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz nosu, kihanje, včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost.
Gripa spada med kapljične okužbe in je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Gripo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad.
Simptomi gripe so visoka telesna temperatura, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost, suh kašelj in boleče žrelo.
Zdravljenje prehlada in gripe
Zdravljenje prehlada in gripe je simptomatsko. Zdravnika obiščemo le, ko je to nujno potrebno (ko simptomi trajajo dlje kot sedem do deset dni ali se v tem času še poslabšajo, kadar hripavost, vnetje žrela in kašelj trajajo dlje kot 14 dni, ko je telesna temperatura nad 38 °C, če so prisotne bolečine v ušesih, kri ali gnoj v smrklju).
Obisk pri zdravniku se lahko sprevrže v dolgo čakanje v čakalnici, polni bolnih ljudi. In ko končno pridemo do zdravnika, nas ta pošlje domov počivat v družbo čajčkov in limone. Nikar se ne jezite. To je največ, kar lahko stori. Pri teh težavah vam ne bi pomagali nobeni antibiotiki.
Simptomi
Izcedek iz nosu je značilen znak nahoda. Poznamo veliko različnih vrst nahoda, najpogostejši je prehladni nahod, ki se pojavi pri navadnem prehladu. Izcedek iz nosu lahko zmanjšamo z nosnimi dekongestivi.
Prehladimo se zaradi okužbe z virusi in ne zato, ker nas zebe.
Kašelj je simptom mnogih bolezni in je za razliko od nahoda pogostejši pri gripi kot pri prehladu. Glede na izkašljevanje delimo kašelj na neproduktivnega in produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktivnem pa izkašljamo izmeček. Suh kašelj pomirjamo z antitusiki, ekspektoransi pa nam olajšajo izkašljevanje pri produktivnem kašlju.
Čeprav pravimo, da nas boli grlo, gre večinoma za vnetje sluznice žrela. Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Povzročitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad in gripo. Tudi za lajšanje bolečin v žrelu je v lekarnah na voljo kar nekaj pripravkov. Saj veste, posvet s farmacevtom tudi tukaj ni odveč.
Glavobol in povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s šibkimi analgetiki in antipiretiki. To so zdravila za lajšanje bolečine in vnetja.
Splošni nasvet, ko se nas loti virusna nadloga, je torej veliko počitka in tekočine. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje in raznimi prehranskimi dodatki, ki so na voljo v lekarnah. Nujno pa se v lekarni posvetujte s svojim farmacevtom, ki vam bo znal najboljše svetovati, kaj vzeti, kdaj in zakaj.
Nekaj zanimivosti
- Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.
- V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.
- Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.
- Verjetnost, da zbolimo za prehladom ali gripo, je pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer. Stalen stres slabi imunski sistem in telo se težje brani pred virusi.
- Med prehladom se moramo izogibati fizičnim in psihičnim naporom.
- Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.
- Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.
- Virusi na predmetih, kot so svinčniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.
- Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo.
- Pa še ena ljudska modrost: prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, in en teden, če ga ne.
V teh dneh nam torej ne preostane drugega, kot da se čim več gibamo na svežem zraku, jemo uravnoteženo prehrano, se izogibamo pretiranemu pitju alkohola in kajenju (kar po veselem decembru verjetno tako ali tako ne bo problem), se izogibamo zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, in si pogosto umivamo roke, saj se z njimi dotikamo sluznic nosu in oči ter tako prenašamo okužbo. Če se vseeno okužimo s kakšnim virusom, moramo nekaj dni odležati; v tem času se poskušamo čim bolj razvajati s kakšnim dobrim čajem, toplo kopeljo in dobro knjigo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 29, januar 2009.
